CC BY
12Izvirni znanstveni clanek
UDK:81'373.46
ANTROPOMORFIZEM V STAREJSEM CEBELARSKEM IZRAZJU
Simon Atelsek
Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU,
Ljubljana, Slovenija
Keywords: older beekeeping terminology, metaphor, extension of meaning
Summary: The article presents the older beekeeping terminology, which was created in the context of semantic formation modes on the basis of anthropomorphization of bees. In this respect, metaphorical semantic transfer and extension of meaning are demonstrated as the central formation modes, being the only ones to enable cross-domain meaning transfer. The analysis, which was based on four beekeeping works from the period before the formation of unitary standard Slovenian in the middle of the 19th century, revealed that such beekeeping terminology was fairly equally represented in all authors involved, and consequently also in both two provincial versions of the Slovenian language. However, compared to the modern state we have found out that only about a quarter of these terms are preserved in modern beekeeping terminology.
Kljucne besede: starejse cebelarsko izrazje, metafora, pomenska siritev
Povzetek: V pricujocem prispevku je predstavljeno starejse cebelarsko izrazje, ki je v okviru pomenotvornih nacinov nastalo na osnovi poclovecenja cebele. Kot srediscna tvorbena nacina se pri tem kazeta metaforicni pomenski prenos in sirjenje pomena, saj kot edina omogocata preslikavo pomena med razlicnimi podrocji. V analizi, ki je bila osnovana na stirih delih iz obdobja pred uveljavitvijo enotne knjizne norme v sredi 19. stoletja, se je pokazalo, da je tovrstno cebelarsko izrazje dokaj enakovredno zastopano pri vseh vkljucenih avtorjih in posledicno tudi v obeh pokrajinskih razlicicah slovenskega jezika. V primerjavi s sodobnim stanjem pa ugotovimo, da je v sodobni cebelarski terminologiji ohranjena le priblizno cetrtina teh izrazov.
1. Uvod1
Ze pregovorno velja, da ima cebela pri Slovencih posebno mesto, kar se najpogosteje dokazuje s tem, da cebela umre, medtem ko vse druge zivali poginejo. Da se ze v najstarejsih cebelarskih besedilih poseben odnos do
1 Prispevek je predelano in dopolnjeno poglavje iz doktorske disertacije z naslovom
Cebelarsko izrazje od 18. do srede 19. stoletja.
cebele kaze tudi na ravni strokovnega izrazja, bomo skusali dokazati z analizo pomenotvornih nacinov, pri cemer bomo pozorni predvsem na strokovno izrazje, ki je nastalo na osnovi poclovecenja cebele oziroma antropomorfnega pogleda nanjo.
2. Teoreticna izhodisca: pomenotvorni nacini oz. terminologizacija
Oblikovanje strokovnega izrazja2 oziroma zapolnjevanje poimenovalnih vrzeli na dolocenem strokovnem podrocju poteka na razlicne nacine, in sicer znotraj jezika najpogosteje z besedotvornimi, skladenjskimi in pomenotvornimi nacini. Pri prvem nacinu strokovni izraz nastane po eni izmed besedotvornih vrst (npr. z izpeljavo cebela > cebelar), pri skladenjskih tvorbenih nacinih novo poimenovanje nastane z oblikovanjem stalne besedne zveze (npr. kunstni roj), pri pomenotvornih nacinih pa nov strokovni izraz nastane na osnovi pomenskega prenosa znotraj ze obstojece besede (npr. pevec).
Ker nas v pricujoci raziskavi zanimajo predvsem strokovni izrazi, ki so nastali na osnovi poclovecenja cebele, se bomo v nadaljevanju posvetili pomenotvornim nacinom, ki jih v sodobni terminologiji imenujemo terminologizacija.3 A. Vidovic Muha (2000: 116) navaja, da gre pri tem postopku »[...] za poimenovanje posebnega, manj znanega z izrazom, ki je vsaj v svojem osnovnem pomenu del splosne zavesti [...]«. Lahko torej recemo, da ze obstojeca beseda dobi nov, strokovni pomen. Najpomembnejsi sredstvi znotraj pomenotvornih nacinov sta metafora in metonimija, znotraj katere pa kot loceni postopek obravnavamo tudi sinekdoho.
Poleg pomenskih prenosov F. Novak (2004: 138) kot pomembno sredstvo zapolnjevanja poimenovalnih vrzeli na dolocenem strokovnem podrocju navaja sirjenje in ozenje pomena, pri katerem »[p]omenska skupina ostane ista, dobi pa izraz nekaj posebno poudarjenih posebnih pomenskih sestavin«. Gre torej za neke vrste specializacijo pomena v kontekstu dolocene stroke.4
2 V pricujoci raziskavi izraza strokovni izraz in termin uporabljamo razlikovalno. Termin uporabljamo v skladu s pojmovanjem tradicionalne terminoloske vede, ki je podrobneje predstavljena v Jemec Tomazin (2010: 166-169) in Zagar Karer (2011: 25-42), za poimenovanje pojmov v pojmovnem sistemu stroke. Strokovni izraz pa uporabljamo, kadar imamo v mislih poimenovalni sistem stroke v sirsem smislu, ki pa poleg terminov vkljucuje se izrazje, ki je znacilno za podrocje, a bi zanj tezko rekli, da oznacuje posebne pojme v pojmovnem sistemu stroke, npr. umreti v cebelarstvu.
3 O terminologizaciji v sodobnem jeziku prim. Zele (2004) in Fajfar (2017: 73-74).
4 A. Legan Ravnikar (1997: 28) v zvezi s strokovnimi izrazi, ki so nastali na podlagi sirjenja oziroma ozenja pomena, ugotavlja, da so pomensko razpoznavni le v sobesedilu in da se pogosto poraja dvom, ce so to pravi strokovni izrazi.
Z vidika tvorjenja cebelarskih strokovnih izrazov na osnovi poclovecenja cebele se kazeta kot najbolj verjetni sredstvi metaforicni pomenski prenos in sirjenje pomena, saj omogocata prenos izraza z enega podrocja zivljenja na drugega, medtem ko gre pri metonimiji in sinekdohi za prenose znotraj podrocja, pri ozenju pomena pa za specializacijo znotraj sirsega podrocja. Metafora omogoca preslikavo pomena med razlicnimi podrocji, ker je pomenskosestavinsko precej prosta, saj gre pri njej lahko tako za vnasanje novih in opuscanje starih pomenskih sestavin5 kot tudi zgolj za bolj ali manj razvidno asociativno povezavo,6 ki ne vpliva na pomenske sestavine (Vidovic Muha 2000: 142-143). Metonimija7 in sinekdoha8 pa taksne moznosti preslikav med podrocji nimata, ker sta pomenskosestavinsko veliko bolj doloceni (se posebej slednja). Zato ju tudi v pricujoci analizi cebelarskega izrazja, ki je nastalo na osnovi poclovecenja cebele, puscamo ob strani.
Tudi sicer se na podrocju strokovnega izrazja kazeta metaforicni pomenski prenos9 in sirjenje pomena kot ustreznejsi sredstvi, saj je novonastali strokovni izraz znotraj strokovnega podrocja enopomenski, kar omogoca natancno izrazanje. Pri metonimiji in sinekdohi pa gre za pomenski prenos znotraj strokovnega podrocja, kar povzroca polisemijo, ki je v strokovnih besedilih nezazelena.10
5 Ce imata motivirajoci in motivirani pomen enako uvrscevalno pomensko sestavino, govorimo o generalizirajoci metafori, ce pa se uvrscevalna pomenska sestavina zamenja, govorimo o specifirajoci metafori (Vidovic Muha 2000: 149).
6 Ker asociacijska povezava iz pomenskih sestavin leksikalizirane metafore pogosto ni razvidna, J. Snoj (2010: 72) za premostitev te interpretativne ovire vpelje pojem medpodrocne preslikave, ki se »... nanasa [...] na dejstvo, da se predstava dolocene danosti, obstojece na nekem podrocju, uporabi pri identificiranju druge danosti na nekem drugem podrocju, in sicer na osnovi asociacije, ki se vzpostavi med obema danostma.« Medpodrocna preslikava je torej vezni clen med asociacijo in metaforo.
7 Pri metonimiji gre za delni vnos novih pomenskih sestavin, pri cemer je uvrscevalna pomenska sestavina vselej nova, v razlocevalno pomensko sestavino metonimicnega pomena pa preide motivirajoci pomen v celoti, npr. kuhinja 'prostor, kjer je hrana' - 'pohistvo za kuhinjo' (Vidovic Muha 2000: 136-138).
8 Sinekdoha, ki je osamosvojeni del metonimije, je pomenskosestavinsko med vsemi pomenskimi prenosi najbolj predvidljiva, saj gre le za hierarhicno preureditev pomenskih sestavin. Uvrscevalna pomenska sestavina motivirajocega pomena postane razlocevalna pomenska sestavina motiviranega pomena in razlocevalna pomenska sestavina motivirajocega pomena postane uvrscevalna pomenska sestavina motiviranega pomena. V bistvu gre za poimenovanje dela z izrazom za celoto oziroma celote z izrazom za del, npr. hrast 'drevo, ki ima trd les' - 'les tega drevesa'. (Vidovic Muha 2000: 133)
9 Terminoloske raziskave (npr. Logar 2001) kazejo, da je terminologizacija na osnovi metaforicnega pomenskega prenosa tudi v praksi najpogostejsa.
10 Da metonimicni pomenski prenos znotraj strokovnega podrocja lahko povzroca polisemijo v zvezi s starejso terminologijo (upravno-politicna in vojaska terminologija v Lublanskih novicah (1797)) opozarja Legan Ravnikar (1997: 29); v zvezi s sodobno terminologijo
V pricujoci analizi se torej gibljemo na polju metafore in pomenske siritve. Glede na to da nas zanimajo strokovni izrazi, ki so tvorjeni na osnovi poclovecenja cebele, bi lahko rekli tudi, da se bomo ukvarjali z antropomorfno metaforo11 in pomensko siritvijo leksemov, primarno vezanih na cloveka.
2.1 Vprasanje leksikaliziranosti pomenskega prenosa
Znotraj pomenotvornih nacinov je kljucno vprasanje leksikaliziranosti, in sicer kako prepoznati, da se je pomen leksikaliziral oziroma da gre v danem primeru res za samostojni pomen leksema in ne le pomenski prenos, ki ga je moc prepoznati le znotraj konkretnega besedila. V zvezi z leksikaliziranostjo metafore J. Snoj (2010: 76) navaja, da je materialni dokaz za leksikaliziranost ustaljenost rabe pri stevilnih razlicnih ubesedovalcih. Torej bi lahko za podrocje strokovnega izrazja rekli, da se je doloceni pomenski prenos izraza uspesno leksikaliziral, ce je ta izraz znotraj dolocenega strokovnega podrocja uveljavljen pri razlicnih avtorjih in tako torej prepoznan tudi kot strokovni izraz za doloceni pojem. Poseben izziv predstavlja prepoznavanje leksikaliziranosti za starejsa obdobja slovenskega jezika, ko je kolicina virov omejena. V pricujoci raziskavi smo pri vsakem strokovnem izrazu dodali podatek o frekvenci, na osnovi katerega lahko vsaj sklepamo o leksikaliziranosti pomena. Verjetnost, da je pomen leksikaliziran, je manjsa, ce se pojavi le enkrat pri enem samem avtorju. Vecja verjetnost za leksikaliziranost je, ce je pojavitev vec pri razlicnih avtorjih. Najbolje pa je leksikaliziranost dokazana z obstojem termina tudi v sodobni stroki.
3. Gradivo
V raziskavo smo zajeli obseznejsa cebelarska besedila iz obdobja pred uveljavitvijo enotne knjizne norme v sredi 19. stoletja.12 Pregled zgodovine cebelarskega slovstva do tega obdobja kaze, da je veliko besedil, ki govorijo
(racunalnistvo) pa Gorjanc (1996: 25S). Gorjanc (prav tam) ugotavlja, da bi omenjeni pojav lahko bil » ... posledica izredne specializacije znotraj stroke.«
11 J. Snoj (2010: 96) antropomorfno metaforo definira kot »[...] metaforicno pomensko izpeljavo za prisojanje lastnosti osebi [...]. K. Dolar (2015: 106) pa pravi, da »[p]ri antropomorfnih metaforah uporabimo clovesko telo ali njegove dele, ko govorimo o zivalih rastlinah ali stvareh.«
12 Taksna casovna zamejitev se zdi smiselna vsaj zaradi dveh razlogov. Prvi je jezikovnozgodovinski, in sicer je v tem obdobju prislo do poenotenja knjizne norme in posledicno do zatona pokrajinskih razlicic slovenskega jezika. Drugi razlog je povezan s spremembo tehnologije cebelarjenja, saj se je v tem obdobju zacelo uveljavljati cebelarjenje s premicnim satjem, kar je imelo za posledico umik nekaterih pojmov in posledicno tudi cebelarskih izrazov iz rabe.
o cebelah in cebelarstvu v nasih krajih, nastalo v nemscini in latinscini, predvsem proti koncu 18. stoletja pa so pod vplivom razsvetljenske miselnosti zacela tovrstna dela nastajati tudi v slovenskem jeziku. Po obsegu in temeljitosti obravnave podrocja najbolj izstopajo naslednja stiri dela, ki smo jih tudi uporabili kot gradivsko osnovo za raziskavo: Peter Pavel Glavar: Pogovor o cebeljih rojih13 (1776) Janez Golicnik: Antona Jansaja cesarskiga cebelarja popolnoma podvucenje za vse cebelarje14 (1792)
Peter Dajnko: Celarstvo, ali celo novi, kratki, popun navuk celne reje15
(1S31)
Jurij Jonke: Krajnski cbelarcik, to je: kratko poducenje cebele rediti, in z njimi prav ravnati16 (1836)
Preostala znana cebelarska besedila v slovenskem jeziku iz tega obdobja so vecinoma kratki prispevki (npr. v Kmetijskih in rokodelskih novicah) oziroma deli daljsih besedil (npr. Kmetam sa potrebo inu pomoc), ki prinasajo posamezne cebelarske nasvete oziroma porocila o cebelarstvu v nasih krajih in posledicno le najosnovnejse cebelarsko izrazje. S stalisca strokovnega izrazja torej sklepamo, da je vzorec nastetih stirih del dovolj reprezentativen, saj poleg najosnovnejsega cebelarskega izrazja vsebuje tudi bolj specialne izraze, zato se zdi tako zamejena gradivska zasnova zadostna. Poleg tega vzorec zajema gradivo tako v osrednjeslovenski kot tudi vzhodnostajerski knjizni razlicici.
4. Analiza 4.1 Metode dela
V analizo bomo vkljucili le enobesedne cebelarske izraze, ki so nastali po enem izmed pomenotvornih nacinov, pri katerem je izhodisce poclovecenje cebele. To je treba posebej poudariti, saj je tudi del skladenjskih tvorbenih nacinov (skupi in sklopi)17 osnovan na pomenskih prenosih, ki lahko
13 Delo, ki je ostalo v rokopisu, je v osnovi prevod dela Antona Janse z naslovom Abhandlung von Schwärmen der Bienen, ki je leta 1771 izslo na Dunaju. S. Mihelic (1976: 50) ugotavlja, da prevod Jansevega dela predstavlja le priblizno tretjino rokopisa, medtem ko avtorstvo dveh tretjin besedila pripisuje Glavarju.
14 Knjiga je prevod prevod dela Antona Janse z naslovom Des Anton Janscha hinterlassene vollständige Lehre von der Bienenzucht, ki je izslo leta 1775 v nemskem jeziku na Dunaju.
15 Delo je napisano v vzhodnostajerski knjizni razlicici slovenskega jezika je prvi izvirni cebelarski prirocnik v slovenskem jeziku. Crkopis dela je dajncica.
16 Gre za prevod dela Jurija Jonkeja z naslovom Anleitung zur praktischen Behandlung der Bienenzucht, ki je izslo istega leta. Ker je bil Jonke Kocevski Nemec, je delo napisal in izdal v nemskem jeziku, slovenski prevod pa je zaupal Jozefu Zemlji.
17 Prim. R. Hrovatic (1992) in S. Petric (2018: 29-129).
izhajajo iz poclovecenja cebele, npr. materni roj. Prav tako nismo vkljucili enobesednih strokovnih izrazov, pri katerih je pomenski prenos na osnovi poclovecenja ociten, a je pri tvorbi sodeloval tudi besedotvorni postopek, npr. matica. V tovrstnih primerih gre za nekaksno zdruzitev pomenotvornega in besedotvornega procesa.18
V analizo smo torej vkljucili le enobesedne cebelarske izraze, ki so bili ze pred tem izpricani v pomenu, vezanim na cloveka. Izhodiscne pomene besed smo preverjali po etimoloskih in zgodovinskih slovarjih slovenskega jezika.19
4.2 Struktura analize
V analizi je besedje razvrsceno po abecedi najprej glede na pomenotvorni nacin (metaforicni pomenski prenos, pomenska siritev) in potem glede na besedno vrsto (samostalnik, glagol).
Ob poknjizenih strokovnih izrazih je navedena razlaga in za znakom | so po abecednem vrstnem redu nasteti avtorji, pri katerih je izraz izprican. V oklepaju je navedena stran ene od pojavitev strokovnega izraza, sledi osnovna oblika besede, ki je v primeru, da je rekonstruirana, oznacena z znakom *. Na koncu je pri vsakem avtorju naveden se podatek o frekvenci20 ((P = 1) - enopojavnica; (P < 5) - od 2 do 4 pojavitve; (P > 5) - pet ali vec pojavitev). Navedbam posameznih avtorjev sledi podatek o vkljucenosti strokovnega izraza v sodobni Cebelarski terminoloski slovar (2008). Ce je strokovni izraz v slovar vkljucen, je ob krajsavi CTS znak S, ce izraza v slovarju ni, je na tem mestu znak -.
Za znakom ► je naveden izhodiscni pomen, vezan na cloveka, in navedba vira oziroma obdobja, ki kaze na prvotnost tega pomena in posledicno drugotnost pomena na podrocju cebelarstva. Sledi navedba strokovnega izraza v sobesedilu, ki je za raziskave strokovnega izrazja preteklih obdobij kljucnega pomena, saj je to edini materialni dokaz, da je doloceni izraz oznaceval neko predmetnost na dolocenem strokovnem podrocju.
4.3 Metaforicni prenos
4.3.1 Samostalniski cebelarski izrazi
berac 'oslabela cebelja druzina' | Glavar (41) berazh* (P < 5) | CTS -
18 Na omenjeno zdruzevanje pomenotvornega in besedotvornega postopka opozarja tudi A. Zele (2009: 131), ki ga povezuje z jezikovno gospodarnostjo.
19 Seznam slovarjev je naveden na koncu prispevka.
20 Pri dolocanju frekvence smo si pomagali s konkordancnikom, saj so vsa stiri obravnavana dela bila vkljucena v korpus starejsih besedil IMP (http://nl.ijs.si/imp/).
► Prvotni pomen 'tisti, ki nabira' je izprican ze v 16. stoletju, v 18. stoletju pa je potrjen tudi pomen 'revez, ki beraci' (Snoj 2016: 67). Drugotni pomen je tudi izhodisce za pomenski prenos na podrocje cebelarstva.
Glavar (41): Is slabeilhih Roje dellat ne kashe, ne Dobizhig, temuzh Shkoda le sadoby; Sakaj na mesti eniga sredniga, katiri she eno Priklado sizer bi nanolhiu, ali eniga slabiga, katiri by li bui pomogou inu k' Mozhy prilhau laj eni dober Rejenz drugu Lejtu postati, redyte le 2. Berazha is velikem Dellam inu Klajo bres uliga Upania, kir redku k' pridnem pridejo.
deklica 1. 'matica, ki (se) ni oprasena in ne zalega oplojenih jajcec' j Glavar (1) dekelza (P < S) 2. 'mlado satje, v katerem se ni bilo zalege in je zato svetle barve; devisko satje' j Glavar (98) dekelza (P = 1) j CTS -
► Izhodiscni pomen 'mlada, se neporocena zenska' je izprican ze v 16. stoletju. Vsaj za drugi pomen na podrocju cebelarstva sklepamo, da se ni leksikaliziral, saj se kot enopojavnica pojavlja le pri enem avtorju.
Glavar (1): Materniza je nar vezhi inu nar dallhniga Trupla, ermene al zherne Podobe; te Prizhnost vlso Dershina risvelseli, serzhno sturi, inu perhrani; nye Pomankanie pak v' kratkim Resdianie vlsiga Tovarshtva pernelse. Toku le imenuje, sakaj ona zhebelne Jaiza leshe, Rod perhrani inu pogmira: dokler po Plemenu ne grede je Dekelza [...] Glavar (98): Volsek is Satuja v' katirim mladize le nilo sastaulene bile, le imenuie Dekelza [ .. ]
delavec 'cebela delavka' j Glavar (30) dellouz (P > S) j CTS -
► Tvorjenka delavec je v pomenu 'oseba, ki dela' izpricana ze v 16. stoletju.
Glavar (30): Taku zhebelnim Paynem lhlushi Roj usety; sakaj kir Dershina le pomainlha, maine tudi le lapijo, inu maine je Vrozhina, satu Zhebele supet v' Satuje potegnejo, is Sheila vezh Dellouzou la perhodno Palho napravit [.]
druzba 'bioloska celota iz cebel delavk, matice in trotov; cebelja druzina' j Glavar (94) drushba* (P < S) j Golicnik (94) drushba* (P < S) j CTS -
► Beseda je v splosnem pomenu 'skupnost ljudi' izpricana ze v 16. stoletju.
Golicnik (14): Skus lvojo Prizheozhnolt ona [matica] zçlo Drufhbo ferbçshno ltury, latorçj tude nikol ven na lleti, [.]
druzina 1. 'bioloska celota iz cebel delavk, matice in trotov' j Glavar (S) dershina (P > S) j Golicnik (S4) dershina (P < S) j Jonke (74) drushina (P < S) 2. 'mnozica cebel' j Glavar (32) dershina (P < S) j Golicnik (74) dershina (P < S) j Jonke (48) drushina (P = 1) j CTS У
► Beseda je v splosnem pomenu 'skupnost ljudi' izpricana ze v 16. stoletju. Prvi pomen se je na podrocju cebelarstva leksikaliziral, saj obstaja tudi v sodobni cebelarski terminologiji.
Glavar (S): Ostane tedei per Navuku N. 22. naprei pernelhenimu, de to Zhebelam perrojenu Nagnenie perhranenia lvojga Rodu, inu ta nym od Boga vdeilana lusebna Pridnost is Medam le previdit, Zhebele k' mladiznimu Sastaulaniu napele, kulikur vezh pak Dershina ralhe, tulkain obilnifhi Medu nanolijo [.]
Golicnik (74): Zhe je pa shç perzajtno lpomlad, tok ne bodo zhçbçlle mermrale, tud nezh fludrele, ulse bode tihu; takrat poglçj na lhrçle, zhe nilso mokre, al rolne, en taki Pajn ima veliko Dershine, lterdi, saloge, inu eno dobro Matizo; [.]
folk 'mnozica cebel' j Golicnik (143) folk* (P < S) j CTS -
► Samostalnik je prevzet iz nemscine in je v splosnem pomenu 'ljudstvo' izprican ze v 16. stoletju.
Golicnik (143): Tud je dobro, zhe bodelh s' Rojçnze, to je, tailte ltarze, katiri lo vezhkrat eden sa drugim rojili, inu na Folku olhvohili, is enim mozhnim Pajnam premeniv, [.]
jetnik 'cebela v zaprtem panju' j Glavar (37) jetnik* (P < S) j CTS -
► Tvorjenka je v splosnem pomenu 'nesvobodna oseba' izpricana ze v 16. stoletju in kasneje potrjena tudi pri Svetokriskem (Snoj 2006).
Glavar (37): Kaj sazhnejo perperti Jetnike? Jetnike moje /: ta pervi vezhier saperti :/ Maternizo hitru pogrelhio, is Repatnizam trepezhejo inu veliku Shemenje obude [.]
korenjak 'mocna cebelja druzina' j Jonke (86) korenjak* (P = 1) j CTS -
► Samostalnik korenjak pod iztocnico koren navaja Murko (1833) in ga razlaga kot ein ftarker ruftiger Mann, torej v pomenu 'mocan moz'. Sklepamo, da se cebelarski pomen ni leksikaliziral, saj je izraz kot enopojavnica izprican le pri enem avtorju.
Jonke (86): Naj gléda, de bo smiram mozhne in zhbélne korenjake imel, kterih ltanovanja lmejo préd prevelike kot premajhne biti, ker en mozhan roj sna veliko vezh prida dati, kakor trije lrednji ali pa vezh flabih; [.]
kraljestvo 'bioloska celota iz cebel delavk, matice in trotov; cebelja druzina' j Jonke (90) kralestvo (P = 1) j CTS -
► Samostalnik kraljestvo je v splosnem, necebelarskem pomenu izprican ze v 16. stoletju in ob latinski iztocnici regnum naveden tudi v Kastelec-Vorencevem slovarju (1680-1710). Sklepamo, da se cebelarski pomen ni leksikaliziral, saj je izraz kot enopojavnica izprican le pri enem avtorju.
Jonke (90): Ako tedej ktera koga doleti in ga pizhi, le permeri to le bliso njeniga prebivalilha,
is lkerbi sa shivljenje njene kraljize, de bi njo in njeno kraljeftvo vlih lovrashnikov varovala, [■■]
kraljica 'matica' j Dajnko (12) kralica (P = 1) j Glavar (94) kraliza* (P = 1) j Golicnik (19) kraliza (P < S) j Jonke (8) kraljiza (P < S) j CTS ^
► Samostalnik kraljica je v necebelarskem pomenu izprican ze v 16. stoletju in kasneje v Kastelec-Vorencevem slovarju (1680-1710), kjer je naveden kot ustreznik za latinsko iztocnico regina. Cebelarski pomen se je leksikaliziral, saj obstaja tudi v sodobni cebelarski terminologiji.
Dajnko (12): Od keliko 4asa pa znamo, da je ona le xenskega spola, se ji je od nekih htelo davati imé vajvodica, kralica, carica; alipa naj pravej jo imenujemo matíco.
lestvo 'mnozica cebel' j Glavar (29) lestvo* (P < S) j CTS -
► Ker je samostalnik lestvo pri Glavarju izprican tudi v necebelarskem pomenu 'ljudstvo', domnevamo, da je strokovni cebelarski izraz nastal na podlagi pomenskega prenosa. Primer sobesedila, ki potrjuje splosni, necebelarski pomen samostalnika: »Sam Bug v' lvoje Perkasne gorezhiga Germa kir Moysela svoliu je sa Vaivoda Israelskiga Leshtva is Egyptarske Shusnosti, sahvaliti to oblubleno Deshelo, [...]« (86).
Glavar (42): Koku le Zhebele dejle? Strelsejo le potler is prasniga Paynu Zhebele na Pert med te 2. nastaulena, inu dejle le Zhebele v' eniga inu drusiga toku, de 2. Dejla Lestva pride v' Roj, [.]
lezak 'trot' j Dajnko (20) lexák* (P < S) j CTS ^
► Samostalnik lezak je v pomenu 'lenuh' izprican ze v 16. stoletju. Pomenski prenos se je verjetno odvil na osnovi misljenja, da so troti leni in nekoristni v cebelji druzini. Izraz lezak je pri Dajnku dvopomenski, lahko nastopa tudi v pomenu 'nizka, podolgovata vrsta panja'. V tem primeru ne gre za pomenski prenos, temvec za izglagolsko tvorjenko s skladenjsko podstavo 'tisti, ki lezi'.
Dajnko (20): Kaj so troti? Oni storijo tretji stan 4el v' roji, ino se od enih tudi trubci, 4elaki, 4elni moxáki, lexáki , imenujejo.
mandelc 'vecji trot, zvaljen iz jajceca, ki ga je v maticnik zalegla trotovka' j Glavar (63) mandelz* (P = 1) j Golicnik (71) mandelz (P = 1) j CTS -
► Za samostalnik mandeljc M. Snoj (2016: 403) ugotavlja, da je prevzet iz nemscine, in sicer gre za narecno besedo Mandl 'mozakar' (prvotno 'mozicek', kar je manjsalnica od samostalnika Mann 'moz').
Golicnik (71): Is take foulh saloge bodo tud zhçbçlle otle Matizo svaliti, bodo Turnzhe napravle, katiri pa ne bodo tç navadne lhtauti imeli, bodo salogo noter uloshile, tailto sadçlale, sadnizh pak bode namçlt Matize en malo vçzhi Trod (§. 8.) to je, en Mandelz ven perlçsov, [.]
mozak 'trot' j Dajnko (21) moxak* (P = 1) j CTS -
► Pohlin (1781) od samostalniku mofhak navaja nemski ustreznik ein Rechtfchaffener Mann in latinski ustreznik Vir con/tans, torej lahko sklepamo, da gre za izhodiscni pomen 'pravicen, trden moz'.
Dajnko (21): Ob4inski nje imenujemo moxake, t.j. moxkega spola 4ele.
pevec 'roj z mlado, neopraseno matico' j Glavar (10) peuz (P > S) j CTS У
► Samostalnik pevec je v splosnem, necebelarskem pomenu 'oseba, ki poje' izprican ze v 16. stoletju. V Kastelec-Vorencevem slovarju (16801710) pa je naveden ob latinski iztocnici cantator. Samo kot sestavina dvobesednega strokovnega izraza prçdni pçvz je samostalnik pevec izprican tudi pri Golicniku (S0). Pomenski prenos se je verjetno zgodil na podlagi asociativne povezave, ker se mlada matica preden izleti z rojem oglasa z daljsimi, visokimi zvoki, ki se slisijo iz panja. Cebelarski pomen se je leksikaliziral, saj obstaja tudi v sodobni cebelarski terminologiji.
Glavar (19: [...] tedej ta spredni Roj is eno ali vezh svalenih mladih Materniz roje: takerlhni spredni Roj le imenuje Peuz, katiriga Materniza je she Dekelza, [.]
polk 'mnozica cebel' j Jonke (39)polk (P > S) j CTS -
► Beseda je prevzeta iz drugih slovanskih jezikov v pomenu 'vojska, ljudstvo' (Snoj 2016: S64-S6S).
Jonke (44): Vzhalih gre velpolk l lvojo maternizo is panju, in ga sapulti popolnama, zhe ima namrezh panj gnjilo salégo, [.]
preganjevec 'umetna cebelja druzina, ki jo sestavi cebelar' j Glavar (32) pregainouz* (P < S) j CTS -
► Samostalnik preganjavec je v pomenu, ki se nanasa na cloveka, izprican ze v 16. stoletju in kasneje potrjen v Kastelec-Vorencevem slovarju (16801710), kjer je naveden kot ustreznik pri treh latinskih samostalnikih, in sicer expulsor, persequutor in proscriptor. V navedenih primerih iz splosnega jezika ima tvorjenka besedotvorni pomen vrsilec dejanja, medtem ko je zanimivo, da na podrocju cebelarstva oznacuje cebeljo druzino, ki je pregnana iz prvotnega panja (in ne cebeljo druzino, ki nekaj/nekoga preganja, kot bi pricakovali). Sklepamo, da gre za nedoslednost, saj Glavar sicer za obravnavani pojem pogosteje uporablja strokovni izraz pregnanec.
Glavar (32): Mozhnu veshe to Govorjenie inu v' Dianiu sleherniga prestralhiti by imelu od Dellania teh Pregainouza, kader tiga Urshoh by bilu to pregainanie, [.]
pregnanec 'umetna cebelja druzina, ki jo sestavi cebelar' j Glavar (1) pregnanz (P > S) j CTS -
► Gutsman (1789) obravnavani samostalnik navaja kot ustreznik ob nemski iztocnici Verwiesener, Murko (1833) pa ob iztocnici Pregnanez navaja nemski ustreznik Vertriebene, torej sklepamo, da gre za pomen 'clovek, ki je prisiljen zapustiti dom'. Pomenski prenos se je verjetno zgodil na osnovi asociativne povezave, ker so se umetne cebelje druzine delale s preganjanjem oz. odvzemanjem dela cebel iz ze obstojecega panja.
Glavar (1): Resdelenie zhebelnu gody le ali samovolnu. Kader lame od lebe bres zhloveskiga Persadenia le lozhijo, inu le imenujejo Roje, ali permoranu, namerzh kader skus zhlovesku perfilenie le reslozhijo, inu le imenujejo Pregnanzi.
ropar 1. 'cebela, ki odtujuje med iz drugih druzin' j Dajnko (129) ropar (P > S) j Jonke (73) ropar* (P < S) 2. 'cebelja druzina, ki odtujuje med iz drugih druzin' j Dajnko (132) ropar (P > S) j Glavar (7S) rupar* (P < S) j Jonke (73) ropar (P = 1) j CTS ^
► Beseda je v splosnem, necebelarskem pomenu izpricana ze v 16. stoletju. Drugi pomen se je na podrocju cebelarstva leksikaliziral, saj obstaja tudi v sodobni cebelarski terminologiji.
Dajnko (129): So ropari ne posebni plod 4él? Ne! temo4 vsaka 4ela zna ropar postati, kak hitro se ji dá k' tem priloxnost.
Dajnko (132): Pomaga toto prestavlenje vsikdar? Vsikdar ravno ne, jako mnogokrat pa le ! Ino 4i ne pomága, tè preselimo ropara s' poropanikom t. j. mi postavimo totega na selo ovega, ovega pa na mesto totega.
roparica 'cebela, ki odtujuje med iz drugih druzin' j Glavar (2) roparza (P = 1) j Golicnik (91) ropparza* (P > S) j Jonke (67) roparza* (P > S) j CTS ^
► Samostalnik roparca navaja Gutsman (1789) kot ustreznik za nemski samostalnik Rauberin. Da gre v tem primeru pri Gutsmanu za necebelarski pomen, lahko sklepamo tudi iz dejstva, da za pomen 'cebela roparica' avtor navaja samostalnik roparnica, ki je ustreznik za nemsko iztocnico Raubbiene. Cebelarski pomen se je leksikaliziral, saj obstaja tudi v sodobni cebelarski terminologiji.
Golicnik (91): Ropparze le imenujejo taille zhçbçlle, katire ne is Palhe, ampak is ptujeh Pajnov shelijo lterd dobiti, inu v' lvoj Pajn pernelti; [.]
starec 'cebelja druzina, iz katere je izletel roj; izrojenec' j Glavar (1) starz (P < S) j Golicnik (S0) ftarz* (P > S) j Jonke (48) ftarz* (P > S) j CTS -
► Samostalnik starec je izprican ze v 16. stoletju in kasneje potrjen tudi v Kastelec-Vorencevem slovarju (1680-1710), kjer je naveden kot slovenski ustreznik za latinsko iztocnico senex. Pomenski prenos je nekoliko protisloven, ker v taksni cebelji druzini navadno ostane mlada matica, medtem ko jo stara zapusti z rojem. Sklepamo, da je pomenska motivacija osnovana na dejstvu, da je taksna cebelja druzina v primerjavi z rojem, ki je izletel iz nje, primarna.
Golicnik (S0): [.] ta ltari Pajn pak, is katirga je leta Roj ven potçgnov, le imenuje ftarz .
spijon 'cebela, ki isce primeren prostor za naselitev roja' j Jonke (41) fhpijon* (P = 1) j CTS -
► Izhodiscni pomen, ki se nanasa na cloveka, je 'vohun' in je potrjen ze v 18. stoletju (Snoj 2016: 7S9). Sklepamo, da se cebelarski pomen ni leksikaliziral, saj je izraz kot enopojavnica izprican le pri enem avtorju.
Jonke (41): Ako bi le kak roj ne hôtel ulelti, temùzh prezej bres pozhivanja v' novo ltanovanje, ki Ti ga je shé préd po lvojih tako imenovanih fhpijonih poilkal, potegniti, [...]
tovaristvo 'bioloska celota iz cebel delavk, matice in trotov; cebelja druzina' j Dajnko (10) tovaratvo (P < S) j Glavar (94) tovarshtvu (P < S) j CTS -
► V splosnem pomenu, ki se nanasa na cloveka, je samostalnik izprican ze v 16. stoletju.
Glavar (1): Materniza je nar vezhi inu nar dallhniga Trupla, ermene ali zherne Podobe; te Prizhnost vlso Dershina risvelseli, serzhno sturi, inu perhrani; nye Pomankanie pak v' kratkim Resdianie vlsiga Tovarshtva pernelse.
vnucic 'roj, ki izleti iz roja iste cebelarske sezone' j Glavar (10) nuzhezh* (P < S) j CTS -
► Beseda je v splosnem, necebelarskem pomenu izpricana ze v 16. stoletju in kasneje potrjena tudi v Kastelec-Vorencevem slovarju (1680-1710), kjer je navedena kot slovenski ustreznik za latinsko iztocnico nepotulus.
Glavar (10): Dobre Lejtne ti sgodni mozni Roje supet na Rojenie sastaulajo, inu she v' tim Lejtu eniga ali vezh Rojou pernelejo; te Roje le imenujejo Nuzhezhi, [.]
vojvoda 'matica' j Dajnko (12) vajvoda (P = 1) j CTS -
► Samostalnik je v pomenu, ki se nanasa na cloveka oziroma njegovo funkcijo, izprican ze v 16. stoletju. Sklepamo, da se cebelarski pomen ni leksikaliziral, saj je izraz kot enopojavnica izprican le pri enem avtorju.
Dajnko (12): Jeli matíca ne imá oe ve4 imén? Imá. Ludjé so nekda mislili, da je ona sama (4elak) moxka 4ela v' roji, ino njo zato vajvoda, krala, cara imenuvali.
vojvodica 'matica' j Dajnko (12) vajvodica (P = 1) j CTS -
► Samostalnik vojvodica navaja Murko (1833) kot podiztocnico pri iztocnici vojvoda in ob njej nemska ustreznika Kriegsanführerinn in Herzoginn. Sklepamo, da se cebelarski pomen ni leksikaliziral, saj je izraz kot enopojavnica izprican le pri enem avtorju.
Dajnko (12): Od keliko 4asa pa znamo, da je ona le xenskega spola, se ji je od nekih htelo davati imé vajvodica, kralica, carica; [.]
4.3.2 Glagolski cebelarski izrazi
kusniti v zvezi s cebela 'piciti' j Jonke (90) kufhniti* (P = 1) j CTS -
► Glagol kusniti je v pomenu 'poljubiti' izprican ze v 16. stoletju. Sklepamo, da se cebelarski pomen ni leksikaliziral, saj je izraz kot enopojavnica izprican le pri enem avtorju.
Jonke (90): Naj tedej zhlovek lhe tako previdno ravna, in le sa vlak opravek per njih tudi s' zhbélarlko kapo in rokovizami previdí, le vender ni v' ltanu vlelej in per vlaki perloshnolti tako varovati, de bi ga nikoli nobena ne kufhnila.
ozeniti 'zdruziti dve cebelji druzini' j Glavar (23) osheniti (P = 1) j Golicnik (161) osheniti (P < S) j CTS -
► Glagol ozeniti se je v pomenu 'porociti se' izprican ze v 16. stoletju.
Golicnik (161): Katir tedçj take Pajnove ozhe vkupçj osheniti , tok nçj te flabçilhi, katiri imajo mejn Vojlka, inu lterdi, s Dimam v' eno prasno Trugo prekadi [.]
pobratiti se v zvezi s cebela 'pridruziti se tuji cebelji druzini' j Glavar (2S) pobratiti fe* (P = 1) j Jonke (71)pobratiti* (P = 1) j CTS -
► Glagolska sestavljenka je v splosnem, necebelarskem pomenu izpricana ze pri Gutsmanu (1789), kjer je navedena kot ustreznik pri nemski iztocnici verbrüdern sich.
Glavar (24-2S): [.] potler pak le oboje Zhebele pokade, inu Roj k' Starzu perstavi, toku Zhebele le same v' taistiga spraujo inu pobratjo.
pokarati se v zvezi s cebela 'utripati s krili na bradi panja; prasiti se' j Dajnko (88)pokarati se* (P = 1) j CTS -
► Glagol je izprican ze v 16. stoletju in ga v pomenu 'opomniti se, pograjati se' navaja tudi Novak (2006). Pomenski prenos se je verjetno zgodil na podlagi asociativne povezave, ker pri prasenju vedenje cebel spominja na priklanjanje oz. izkazovanje podrejenega odnosa do matice. Sklepamo, da se cebelarski pomen ni leksikaliziral, saj je izraz kot enopojavnica izprican le pri enem avtorju.
Dajnko (88): [4ele] se zvunah pred kooovo letno lukno k4asi na straxbo postavlajo, 4i zadek svojega tela vioek povzdigavajo ino s' perotami vesélo krepelíjo. To imenujejo 4elári: 4ele se matici pokarajo.
vojskovati se v zvezi s cebela 'vdirati v tuj panj in odnasati med iz njega' j Glavar (74) voifkovati fe* (P = 1) j Golicnik (11) voifkovati fe* (P = 1) j CTS -
► Glagol je v splosnem, necebelarskem pomenu izprican ze v Kastelec-Vorencevem slovarju (1680-1710), ki ga navaja ob latinski zvezi gerere bellum, torej gre za pomen v zvezi s clovekom 'bojevati se, spopadati se'.
Golicnik (11): Lçtç lame zhçbçlle opravijo vlse Dçllu, one nolsijo lterd, al Mçd, roshni zvçt, vodo, dçlajo Vojlk, valijo, inu fotrajo te mlade, zhedjo lvoje Prebivallha, fe voifkujejo zhes lvoje lourashnike, inu vezh taziga.
4.3.3 Mejni primeri
V zvezi z metaforicnim pomenskim prenosom na osnovi poclovecenja cebele je treba opozoriti na nekaj mejnih primerov, pri katerih prav tako lahko prepoznamo elemente poclovecenja, a gre po nasem mnenju vendarle bolj za metaforicni prenos na osnovi podobnosti v izgledu ali sorodne funkcije, kot jo ima predmetnost, ki je sicer izrazito vezana na cloveka. Tovrsten primer metaforicnega pomenskega prenosa na osnovi podobnosti v izgledu s predmetnostjo, vezno na cloveka, je cebelarski izraz hlacice, ki ga v pomenu 'cvetni prah, ki ga cebele prinesejo v panj na zadnjem paru nog' navaja Golicnik (1792: 24). Asociativna povezava na osnovi podobnega izgleda je v tem primeru precej ocitna, saj cebela, ki prinasa v panj cvetni prah na zadnjem paru nog, res izgleda, kot da bi imela oblecene rumene hlacice. V to skupino lahko uvrstimo vsaj se izraz mus tace, ki ga v pomenu 'cebelje tipalnice' navaja Glavar (1776: 91).
Primer metaforicnega pomenskega prenosa na osnovi sorodne funkcije, kot jo ima predmetnost, vezana na cloveka, je cebelarski izraz gasa, ki ga v pomenu 'prostor med dvema satoma v panju' navajata Glavar (1776: 96) in
Golicnik (1792: 21). Tudi v tem primeru je asociativna povezava na osnovi sorodne funkcije ocitna, saj prostor med satoma sluzi za prehod cebel, kar je sorodno funkciji ulice v mestu. V to skupino lahko uvrstimo vsaj se izraza ulica, ki jo v pomenu 'prostor med dvema satoma v panju' navaja Glavar (1776: 96), in mana, ki jo v pomenu 'sladek izlocek drevesnih usic in kaparjev, ki ga nabirajo cebele in iz njega delajo med' navaja Jonke (1836: 77).
4.4 Sirjenje pomena
Medtem ko pri leksikaliziranem metaforicnem pomenskem prenosu izraz dobi nov pomen, pa gre pri sirjenju pomena le za modifikacijo izhodiscnega pomena v smislu vkljucitve novega podrocja. V gradivu smo nasli le en strokovni izraz, ki je nastal na osnovi poclovecenja cebele in da sredstvo tvorbe ni bil metaforicni pomenski prenos.
umreti v zvezi s cebela, matica 'prenehati ziveti' j Dajnko (17) vumreti (P = 1) j Glavar (84) umreti (P > S) j Golicnik (87) umreti* (P < S) j Jonke (SS) umreti* (P > S) j CTS ^
► Glagol umreti je v pomenu 'prenehati ziveti', ki se nanasa na cloveka, izprican ze v 16. stoletju.
Glavar (67): [...] sakai kader po Sime od Masha Med v' Satuje smersne, Med terd postane ne le samu koker Kamen, de taistiga Zhebele sagreti inu jesti ne more, temuzh per obilnem Medu od Lakote umerjejo [.]
Pri glagolu umreti so torej elementi antropomorfizma ocitni. O metafori pa v tem primeru ne moremo govoriti, saj izhodiscni pomen glagola ostaja enak. V bistvu se podrocje rabe le razsiri s cloveka na cebelo. Taksno stanje potrjuje tudi Cebelarski terminoloski slovar (2008), kjer je ob glagolu umreti navedena enaka razlaga kot v SSKJ 'prenehati ziveti', le da je pred njo dodano pojasnilo »v zvezi s cebele«.
5. Sklep
V analizi stirih cebelarskih del z druge polovice 18. in prve polovice 19. stoletja smo nasli 32 enobesednih cebelarskih izrazov, pri katerih lahko kot osnovo za pomenski prenos prepoznamo antropomorfizem oz. poclovecenje cebele. Vecina jih je nastala na osnovi metaforicnega prenosa, kar je pricakovano, saj gre prav pri metaforicnem prenosu najpogosteje za preslikavo pomena med razlicnimi podrocji, medtem ko sta metonimija in sinekdoha navadno zamejeni na posamezno podrocje. Izven okvirov metafore obravnavamo le glagol umreti, pri katerem je slo za pomensko
siritev od izhodiscne zamejenosti na cloveka do vkljucitve podrocja cebelarstva, pri cemer je izhodiscni pomen ostal nespremenjen. Najvec tovrstnih izrazov je potrjenih pri Glavarju, in sicer kar 23. Pri Jonkeju smo jih nasli 14, pri Golicniku 11 in pri Dajnku 10. Po kolicini torej nekoliko izstopa Glavar, kar je po eni strani pricakovano, saj gre za najobseznejse besedilo. Tudi primerjava med avtorji, ki so pripadali osrednjeslovenski knjizni razlicici, in Dajnkom kot predstavnikom vzhodnostajerske knjizne razlicice ne izkazuje kaksnih zaznavnih odstopanj. Primerjava s sodobno cebelarsko terminologijo je pokazala, da v sodobnem Cebelarskem terminoloskem slovarju (2008) najdemo sedem od obravnavanih cebelarskih izrazov (druzina, kraljica, lezak, pevec, ropar, roparica, umreti). V petih primerih tudi v sodobni terminologiji oznacujejo enak pojem kot v preteklosti, le v dveh primerih je prislo do sprememb, in sicer sta termina lezak in ropar postala enopomenska. Termin lezak tako oznacuje le se vrsto panja, medtem ko je v analiziranem gradivu oznaceval tudi trota. Termin ropar pa v sodobni terminologiji oznacuje le se cebeljo druzino, ki odtujuje med, medtem ko je v preteklosti oznaceval tudi posamezno cebelo, ki odtujuje med. Poleg omenjenih sedmih primerov pa v CTS najdemo se tri besedotvorno preoblikovane termine, ki ohranjajo enak metaforicni prenos kot v preteklosti in v dveh primerih (delavec > delavka; vnucic > vnuk) oznacujejo tudi isti pojem kot v preteklosti. Le v enem primeru (starec > starka) je prislo do spremembe, in sicer je starec v preteklosti oznaceval cebeljo druzino, iz katere je izletel roj, v sodobni terminologiji pa starka oznacuje staro matico.
Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da je na podrocju cebelarstva pred uveljavitvijo enotne knjizne norme sorazmerno veliko izrazja nastalo na osnovi poclovecenja cebele. Del tega izrazja se je leksikaliziral, kar dokazuje tudi stanje v sodobnem Cebelarskem terminoloskem slovarju (2008). Za del izrazja pa lahko sklepamo, da je ostal neleksikaliziran oziroma da so to avtorske metafore, ki so jih avtorji uporabili zato, da bi tematiko priblizali preprostemu cloveku, kar je bilo v skladu z duhom casa, ki so ga prevevale razsvetljenske misli.
Viri
Ahacic, Kozma. et al. 2011: Besedje slovenskega knjiznega jezika 16. stoletja.
Ljubljana: Zalozba ZRC ZRC SAZU. Bokal, Ljudmila. et. al. 2008: Cebelarski terminoloski slovar. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Bezlaj, France. 1976-200S: Etimoloski slovar slovenskega jezika. Prva knjiga: A-J (1976). Druga knjiga K-O (1982). Tretja knjiga P-S (199S). Dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Cetrta knjiga: S-Z (200S). Avtorji gesel:
France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: Zalozba ZRC ZRC SAZU.
Fran, slovarji Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU, 2014-, razlicica 3.0, www.fran.si
Hipolit Novomeski. 1711: DICTIONARIUM TRILINGUE EX TRIBUS NOBILISSIMIS EUROPAE LINGUIS COMPOSITUM. [rokopis].
Karnicar, Ludwig. 1999: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abstammenden Wörter von Oswald Gutsmann, Klagenfurt 1789. Auf Slowenisch-Deutsch umgekehrt und bearbeitet von Ludwig Karnicar. Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz.
Murko, Anton. 1833: Slovenfko-nemfhki in Nemfhko-Slovenfki ROZHNI BESEDNIK. Gradec.
Novak, Vilko. 2006: Slovar stare knjizne prekmurscine. Ljubljana: Zalozba ZRC ZRC SAZU.
Pletersnik, Maks. 1894-1895: Slovensko-nemski slovar I—II. Ljubljana.
Pohlin, Marko. 1781: Tu malu besedishe treh jesikou. Ljubljana.
Snoj, Marko. 2016: Slovenski etimoloski slovar: Tretja izdaja. Ljubljana: Zalozba ZRC ZRC SAZU.
Snoj, Marko. 2006: Slovar jezika Janeza Svetokriskega. Ljubljana: Zalozba ZRC ZRC SAZU.
Stabej, Joze. 1997: Slovensko-latinski slovar po Matija Kastelec — Gregor Vorenc DICTIONARIVM LATINO-CARNIOLICVM (1680-1710). Zbirka Slovarji. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Literatura
Dolar, Kaja. 2015. Razvezane metafore? Inovativne in leksikalizirane metafore v slovenscini. Slovenscina 2.0, 3/1. 90-121.
Fajfar, Tanja. 2017: Terminologija v Evropski uniji. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Gorjanc, Vojko. 1996. Terminologija novejsih naravoslovno-tehnicnih strok (ob primeru racunalnistva in jedrske fizike). V: Jezik in cas. Ur. A. Vidovic Muha. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete. 251-260.
Hrovatic, Renata. 1992: Metaforicni in metonimicni pomenski prenosi v terminoloskih besednih zvezah: Diplomsko delo. Mentorica: A. Vidovic Muha. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jemec Tomazin, Mateja. 2010: Slovenska pravna terminologija. Od zacetkov v 19. stoletju do danes: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Legan Ravnikar, Andreja. 1997: Tvorbeni nacini upravno-politicnih in vojaskih terminov v Vodnikovih Lublanskih novicah (1797). Jezikoslovni zapiski 3. 2538.
Logar, Natasa. 2001: Elektrotehniska terminologija glede na izvorni jezik. Jezik in slovstvo 46/1-2. 41-53.
Mihelic, Stane. 1976: Peter Pavel Glavar, cebelar, cebelarski pisec, ucitelj in organizator. V: Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem cebelarstvu. Ur. M. Mencej. Ljubljana: Zveza cebelarskih drustev Slovenije. 20-65. Novak, France. 2004: Samostalniska vecpomenskost v jeziku slovenskih
protestantskihpiscev. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. Petric, Spela. 2018: Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Ljubljana:
Zalozba ZRC, ZRC SAZU. Snoj, Jerica. 2010: Metafora v leksikalnem sistemu. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Vidovic Muha, Ada. 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja.
Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete. Zagar Karer, Mojca. 2011: Terminologija med slovarjem in besedilom. Analiza
elektrotehniske terminologije: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. Zele, Andreja. 2004: Stopnje terminologizacije v leksiki (na primerih glagolov). V: Terminologija v casu globalizacije. Ur. M. Humar. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. 77-91.
-- 2009: Pomenotvorne zmoznosti z vidika /de/terminologizacije (v slovenscini). V: Terminologija in sodobna terminografija. Ur. N. Ledinek, M. Zagar Karer, M. Humar. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. 125-139.
