EKSPRESIVNOST KOT BESEDOTVORNA PRVINA (NA PRIMERIH SLOVENSKIH GLAGOLOV) Текст научной статьи по специальности «Языкознание и литературоведение»

Izvirni znanstveni clanki

UDC 811. 163.6'367.625

EKSPRESIVNOST KOT BESEDOTVORNA PRVINA (NA PRIMERIH SLOVENSKIH GLAGOLOV)

Andreja Zele

Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU Key words: verbs, expressiveness, compounds, word formation, semantic change.

Summary: In our discussion expressiveness is limited to word formation and semantic change in Slovenian verbs, marked with a word-formational and semantic deviation from the neutral verbal form. In terms of scope and dissemination the most frequent, as would be expected, are the expressively formed verbs which express states, phenomena and human-related acts, since the basic prerequisite for expression is emotion; most of these are modification derivatives of verbs such as zvonckljati, davkovati, telefonariti etc. There has been an increase also in the use of ordinary verbal derivatives of nouns with expressive nouns, e.g. fotkati, koketkati, kuhariti, martinckati se, sminkirati, panicariti, pipniti etc., which are typical of colloquial Slovenian, yet as stylistic features make part also of the written language. There is also a number of compounds derived from prepositional phrases such as ufilmiti, udruzbiti, vprogramirati etc.

Due to language economy one-word Slovenian counterparts like prenasati for downloadati can get established relatively quickly; at the same time having just phrasal translations leads to the use of borrowed expression such as bodibildati 'to build, develop one's body' and velnes 'feeling well'.

At any rate the more recent derivatives of verbs such as cestniniti, fenati, klikati, mejlati, glisirati, hekati, kofetkati, lisiciti, panicariti, parckati (se), piknikirati, pipsati, repati, rejvati, soteskati, sminkirati, sopingirati, televizirati (se), trimati, ufilmiti, vkodirati reduce and simplify the field of valency by maintaining subject valency only (i.e. monovalent verbs), or at best also includes accusative valency (i.e. divalent verbs).

1. O ekspresivnosti

Ekspresivnost v jeziku je splosno znana in splosno veljavna ocena, izhajajoca iz lastnosti oz. vsebine poimenovane predmetnosti oz. pojavnosti - pri oznaki ekspr(esivno) je na prvem mestu poimenovanje vsebine oz. lastnosti obravnavane predmetnosti oz. pojavnosti in sele na drugem mestu je odnos do te predmetnosti ali pojavnosti, ekspr(esivno) torej v celoti

pokriva t. i. inherentno ekspresivnost oz. konotativnost.1 Za konotativni pomen pa velja, da spoznavni subjekt (clovek) po lastni presoji modificira spoznavni objekt.

Ekspresivnost v vsakem primeru izraza osebno custveno poimenovanje, vendar s splosno dolocljivimi custvi, ki so tudi slovarsko zajeta v oznake kot slabs(alno), ljubk(ovalno), iron(icno) idr.; bistveni merili znotraj leksikalne ekspresivnosti (ki vrednoti in intenzivira) sta se casovnost in knjiznost oz. pogovornost besedja.2

V tej obravnavi je ekspresivnost omejena na besedotvorje in pomenotvorje slovenskih glagolov, torej je oznacena z besedotvornim in pomenskim odklonom od nevtralne glagolske oblike.3 Obravnavane so zlasti glagolske modifikacijske izpeljanke, tako da je vecji del obravnave omejen na razvrstitve modifikacijskega obrazila desno od besedotvorne podstave tipa zvonckljati, davkovati, kuhariti, telefonariti ipd.; zaznamovana pa je tudi povecana raba navadnih izsamostalniskih glagolskih izpeljank z ekspresivnimi samostalniki v skladenjski podstavi, npr. fotkati, koketkati, martinckati se, sminkirati, panicariti, pipniti ipd., ki so sicer tipicne za pogovorno slovenscino, vendar so kot stilisticne prvine tudi del pisane slovenscine. Kar nekaj je tvorjenk iz predlozne zveze tipa ufilmiti, udruzbiti, vprogramirati ipd. Po obsegu in razsirjenosti so pricakovano najpogostejsi ekspresivno tvorjeni glagoli, ki izrazajo stanje, pojave in dejanja, povezana s clovekom, saj je prav custvo osnovni pogoj ekspresije.4 Glagolske zlozenke, ki so z vidika ekspresivnosti zanimiv besedotvorni tip, so bistveno redkejse, medtem ko so glagolske sestavljenke zaradi sirokih in razsirjenih predponskoobrazilnih zmoznosti med vsemi

1 Teorijo ekspresivnosti J. Zime (1961) je pri nas predstavila A. Vidovic Muha (1971/72, 1972). J. Zima (1961) je uvedel izraza inherentna ekspresivnost (tj. ekspresivnost v besednem pomenu) in adherentna ekspresivnost (tj. iz besedila pridobljena ekspresivnost).

2 Zaznamovano izrazanje vsebine je v slovarjih oznaceno z opredeljenimi kvalifikatorji. V Slovarju slovenskega knjiznega jezika (SSKJ) je ekspresivnost oznacena z ekspresivnimi (ekspr(esivno), evfem(icno), iron(icno), ljubk(ovalno), slabs(alno), salj(ivo), vulg(arno)) in casovno-frekvencnimi kvalifikatorji (raba narasca, raba pesa, star(insko), zastar(elo)); na precej pogosto kombinacijo ekspresije s knjizno oznacenimi besedami (knjiz., ekspr.) in pogovorno oznacenimi besedami (pog., ekspr.) opozarja A. Vidovic Muha (1971/72).

3 Pri besedotvornem in slovarskem pomenu gre za hierarhicno urejen zbir pomenskih lastnosti, katerih vsebina je pri besedotvornem pomenu predvidena (dolocena) s pretvorbenim razmerjem med skladenjsko podstavo in morfemskim sestavom tvorjenke, pri slovarskem pomenu pa z njihovo razlocevalnostjo glede na poimenovano predmetnost. Zaznamovano izrazanje vsebine je v slovarjih oznaceno z opredeljenimi kvalifikatorji.

4 To potrjuje M. Zorman (1996: 142-144), ki slovenske ekspresivne glagole razvrsca v pet skupin (glagoli oddajanja glasov, glagoli premikanja, glagoli delovanja, glagoli nenavadnega videza in glagoli nenavadnih nacinov obnasanja), ki jim je skupen intenzivni/iterativni pomen, pogosto v povezavi z deminutivnim in pejorativnim pomenom.

glagolskimi tvorjenkami v obcutni nadvladi.5 Za modifikacijske izpeljanke je znacilno, da je razvrstitev modifikacijskega obrazila priponska, in sicer pred obrazilo glagolske oblike, tako glagolska pripona poleg vidske prevzame tudi besedotvorno vrednost, npr. korak\c\ati, dvig\ova\ti. Modifikacijska glagolska pripona je tako pogosto dvofunkcijska - izraza vid in besedotvorni pomen,6 npr. modifikacijska izpeljava pregledovati ^ [veckrat] pregledati ali navadna izpeljava, npr. pregledovati ^ [delati] pregled, del\ova\ti ^ [navadno] delati - v teh primerih je lahko ekspresivnost spremna/adherentna konotativna prvina; medtem ko v primeru telefonariti ^ [veckrat, pogosto] telefonirati lahko govorimo o inherentni konotativni ekspresivnosti, ki je posledica besedotvorja in pomenotvorja. Tako npr. pri cevljariti ^ [biti/delovati kot] cevljar lahko govorimo o spremni/adherentni konotativni ekspresiji, pridobljeni v sobesedilu, medtem ko pri kuhariti ali mesariti o inherentni konotativni ekspresiji.7 Glagolska pripona ima modifikacijsko obrazilno vrednost, ko izraza ponavljalnost in hkrati s tem tudi povecano intenzivnost glagolskega dejanja s prislovom kratnosti veckrat v skladenjski podstavi. Samo pomenske, ne pa tudi vidske spremembe, se pojavljajo v primerih, ko je razvijajoca oz. dolocujoca sestavina podstave kolikostni prislov ali prislov, ki izraza kolicino oz. mero ali intenzivnost in pozitivno ali negativno vrednotenje glagolskega dejanja: intenzivnost, npr. malo, nekoliko: brcljati ^ [nekoliko] brcati, podobno se bodickati, cohljati, curljati, kasljockati, kotalikati, pijuckati, zvoncljati; pozitivno vrednotenje izraza naklonjenost: cickati, dremuckati, hlipkati, korakcati, skakljati, smejckati, svetlikati se; negativno vrednotenje izraza nenaklonjenost:

besediciti/govoriciti/jeziciti/jezikariti, dirjihati, dremavhati, hvalisati, kuhariti, Ijubezniciti, lomastiti, strankariti, sirokokorititi se ipd.

5 Zaradi svoje razsirjenosti in besedotvorne vitalnosti so bile ze do sedaj v slovenskem besedotvorju izcrpno obravnavane, npr. v razpravi A. Vidovic Muha (1993).

6 O tem A. Vidovic Muha (1988). Besedotvorni pomen ima vsaka tvorjenka, ce razumemo besedotvorni pomen kot pomen obrazila oz. obrazilnih morfemov (besedotvorni pomen v sirsem smislu lahko dolocimo vsaki tvorjenki). V vseh primerih obrazilnih morfemov lahko govorimo o t. i. kategorialnosti oz. o kategorialnem besedotvornem pomenu, kar pomeni, da so obrazilni morfemi pomensko vezani na vecjo skupino, mnozico dolocenih tvorjenk ko se v pripono ali priponsko obrazilo dolocene skupine tvorjenk pretvarja predvidljivi del skladenjske podstave - tipicne so samostalniske tvorjenke, vezane na besedotvorne vrste tipa navadnih izpeljank, tvorjenk iz predlozne zveze in medponsko-priponskih zlozenk.

7 O prvotni in drugotni konotativnosti je vec napisanega v Slovenskem leksikalnem pomenoslovju A. Vidovic Muha (2000: 98-110), ista avtorica pa je konotativno ekspresivnost v okviru slovenske besedotvorne morfematike predstavila ze prej v posameznih razpravah (1986, 1995).

2. Ekspresivnost v slovenskem glagolu

Z vzpostavljenim razmerjem med skladnjo in besedotvorjem se omogoca prepoznati prvinski pomen morfemov v smislu nabora obrazil. Nabor obrazil pa izraza obseg in sirino besedotvornih zmoznosti v slovenscini in besedotvorne zmoznosti slovenskega glagola so bistvene tudi za zaznamovano ekspresivno izrazanje. Sicer pa nacelno velja, da je intenzivnost in ekspresivnost dolocenega obrazila v obratnem sorazmerju s pogostnostjo njenega pojavljanja - ekspresivnost se z zvisevanjem rabe zmanjsuje.

Po ze zastavljeni tipologiji jezikovnosistemske besedotvorne stilistike pri nas (Vidovic Muha 1986, 1988, 1995) je tudi slovenske glagole mozno locevati glede na ekspresivno besedotvornost:8

2.l Stilno zaznamovanost glagolske tvorjenke povzroca izbira motivirajoce besede, poleg glagola je to navadno se samostalnik ali pridevnik. Pri glagolih kot modifikacijskih izpeljankah je izrazena stilisticna prvina v skladenjski podstavi kolikostni prislov ali prislov intenzivnosti oz. pozitivnega ali negativnega vrednotenja, ki izraza custveno zaznamovanost: pozitivno > spanckati, skakljati, negativno > klicariti, jezikariti, lenariti ipd.

2.1.1. Z vidika casovnosti locujemo starinsko besedje,9 npr. bledevati 'bledeti', dolgocasovati 'dolgocasiti', frfetati 'frfotati, hisevati 'gospodariti', hodevati/hojevati 'hoditi', samovati 'samevati', sejmovati 'sejmariti', telokretati 'telovaditi', zegnovati 'zegnati', zlahtovati 'zlahtati se', pri t. i. neologizmih, med katerimi je kar nekaj zlozenk, so pogoste npr. biovrtnariti, evrobirokratiti, mikropeskati, psihologizirati, termofiksirati, topografirati, videoprojicirati ipd.

2.1.2. Ekspresija se pogosto ali kdaj ze kar samoumevno veze na knjizno ali pogovorno plast jezika, kar samo se poudari specifiko ene in druge leksike: a) knjizno dekanovati, direktorovati, gostobesediti, ljubkovati, prizemljiti, problematizirati, procesirati, protistavljati, vitalizirati nasproti b) pogovornemu dilati, dilcati, lapati, lupckati, odstresirati (se), televizirati se, tracariti, uzitkariti, zasekirati se.10

2.2. Pogosto je odlocilno, katera besedna vrsta je motivirajoca in besedotvornopodstavna pri tvorbi (novega) glagola; govorimo lahko samo o

8 Obravnavani glagoli so vzeti iz digitaliziranih zbirk Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU. Spletna stran http://bos.zrc-sazu.si.

9 V uvodnem delu Slovarja slovenskega knjiznega jezika (SSKJ) so opredelitve kvalifikatorjev: star(insko). § 154 Beseda, pomen ali zveza, ki je bila nekoc (v kaki funkciji) splosno rabljena; danes ima arhaicno patino (ajd, akoravno) in zastar(elo). § 155 Nekoc rabljena beseda, pomen ali zveza; danes je v knjiznem jeziku mrtva (blagajnica, diviti se).

10 Povezava ekspresivnosti s socialnimi zvrstmi jezika, zlasti s knjizno (npr. sintagma »ozkoknjizni ekspresivni pomen«) in pogovorno razlicico je bila tudi z upostevanjem slovarskih kvalifikatorjev podrobneje obravnavana v razpravah A. Vidovic Muha (1972, 2000).

delni sinonimiji in o soodvisnosti besedotvorja in pomenotvorja oz. pomenskosti tvorjenke.11

2.2.1. V razmerju netvorjenka : tvorjenka je tvorjenka morfemsko bolj obremenjena in zato morfemsko bolj zaznamovana - ekspresivnost se navadno povezuje se s socialnofukcijsko ali casovno oznako: hiteti : brzorociti, hvaliti se : sirokoustiti se/celjustiti se/gobezdati, hinaviti : hinavciti (star.), kleti : bogokletiti, klicati : klicariti, krasti : zepariti, umirati : agonizirati, zabavati : dobrovoljiti.

2.2.2. Razmerje zlozenka : navadna izpeljanka je navadno tudi casovno oznaceno: bistroumiti : pametovati/modrovati, dlakocepiti : cleniti (ekspr.: kupckati, predalckati), dolgoveziti/dolgotveziti : nakladati, dvo-/troklikati : klikati, crnoborzjaniti : preprodajati, hribolaziti : planinariti, ranoceliti : zdraviti, samocenzurirati se : omejevati se, stihoklepati : pesnikariti, svetohliniti : hinaviti (star.), tihotapiti : prekupcevati, trdoglaviti : vztrajati, zoperstaviti : nasprotovati, zrakoploviti : leteti, zvitorepiti : zvijaciti,

2.2.3. Pri razmerju tvorjenka (zlozenka/izpeljanka) : besedna zveza jezik sorazmerno hitro sprejme glagolske tvorjenke kot nezaznamovane, ker so praviloma morfemsko manj obremenjene kot besedne zveze, npr. akrobatiti : delati akrobacije, blefirati : delati na blef/pamet, bosopetiti/golopetiti : hoditi bos, drustvovati (star.) : delovati v drustvih, knjigotrziti : trziti s knjigami / prodajati knjige, kofetkati : druziti se ob kavi, leporeciti : govoriti samo lepe stvari, prostocasiti : prezivljati prosti cas, topoglaviti : neumno ravnati/govoriti, zvitorepiti : zvito ravnati; ampakovati : navadno govoriti ampak (kajpakati), brezglaviti : obnasati se kot brez glave, panicariti : delati paniko, frajariti/sminkirati : iti se frajerja/sminkerja, sopingirati/mobingirati : iti se soping/mobing, lisiciti : staviti lisice (vozilom), televizirati se : pojavljati se na televiziji ipd. Tudi zaradi jezikovne gospodarnosti se sorazmerno hitro lahko uveljavijo enobesedne slovenske ustreznice tipa prenasati za downloadati in hkrati se zaradi zgolj besednozveznih prevodov uporabljajo zlasti prevzeti bodibildati 'graditi, razvijati telo' in velnes 'dobro pocutje' ostajata v rabi.

2.3. V pretvorbenem postopku iz besedne zveze v tvorjenko in obratno se lahko izgubi ali pridobi ekspresivnost, npr. pretvorba gre v smeri od zaznamovane besede v skladenjski podstavi do nezaznamovane tvorjenke, npr. hribolaziti, in obratno, ko iz nezaznamovanih besed v skladenjski podstavi dobimo zaznamovano tvorjenko, npr. ampakovati, golorititi, kleceplaziti, leporeciti, licemeriti, sirokokorititi se, sirokoustiti se; v tovrstnih primerih o zaznamovanosti oz. ekspresivnosti najveckrat lahko odloca samo jezikovni cut.

11 O ekspresivnosti v okviru besedotvorja slovenskih glagolov, s poudarkom na ekspresivnih glagolskih priponah, je pri nas pisala M. Zorman (1996).

2.3.1. Pricakovano se nezaznamovanost ali zaznamovanost podstavnih besed oz. izrazna moc samo ene motivirajoce polnopomenske besede eksplicitneje ohranja v izpeljavah: deskati (se) : dilcati (se), dopustovati : pocitnikovati, govoriti : jezikati/jezickati/jeziciti/besediciti, hoditi : tapkati, lepiti : selotejpati, ljubckati : lupckati, obrekovati : tracariti, sonciti se : martinckati se, spati : panckati, uspavati : ajatutajati, zahvaljevati se/hvaliti : alelujati; in vsaj v sodobni leksiki /ne/prevzetost besedotvorne podstave ne igra (vec) posebne stilskorazlocevalne vloge, npr. tiskati/printati, paginirati knjigo ipd.

2.4. Potrjuje se visoka produktivnost obrazilne ekspresije, tj. uporaba stilno zaznamovanih obrazil in obrazilnih morfemov: dremuckati : dremckati, drnohati : drnjohati : drnjavhati, frfotati : frfljati (ekspr.), jokcati : jockati, koracati : korakcati, ljubimkati : ljubimckati ipd.

2.4.1. Razvrstitev obrazil oz. obrazilnih morfemov na besedotvorno podstavo - razvrstitev obrazil povzroca stilno zaznamovanost tvorjenke (custvenost), npr. fotografirati : fotkati (pog.), telefonirati : telefonariti, tusirati : tusati (pog.), zurirati : zurati; obrazilni morfem in besedotvorna podstava nista zaznamovana, narejena tvorjenka pa je zaznamovana.

2.4.1.1. Navadno ekspresivno so zaznamovane izpeljave s skladenjskopodstavnimi doping, miting, mobing, soping v dopingirati ^ delati (si) doping, mitingirati ^ imeti miting / biti na mitingu, mobingirati ^ delati mobing, sopimgirati ^ delati / iti v soping ipd.

2.4.2. Potrditev ekspresivnosti se kdaj izrazi tudi z dvojim ali celo dvojnim modifikacijskim obrazilom, tj. z dvojo ali dvojno modifikacijo: davciti : davkati : davkovati, godrnjati : godrnavsati : godrnavskati, kokodakati : kokodajsati > kokodajskati, ljubimkati : ljubimckati, korakati : korakcati, jokcati/jockati, trimati : trimckati ipd.

2.5. Izpeljava z onomatopoeticno besedotvorno podstavo, npr. klimpklompkati, kokodajskati, pribevskati, priukati, toktokati, je najeksplicitnejsi primer ekspresivnega besedotvorja in pomenotvorja.

3. Glagolske metafore in ekspresivnost kot posledica prenesenega

pomena12

Spremenjeni pomen posledicno spremeni tudi skladenjske lastnosti glagola in nacelno reducira vezljivost: miksati 'mleti z mesalnikom' -miksati kaj s cim > miksati (glasb.) - miksati kaj: Pise, producira masterira in miksa svoje komade; navadno tudi v okviru strukturno iste valence spremeni lastnosti udelezenske vloge: stepati 'z udarjanjem odstranjevati, razprsiti' - stepati kaj (prizadeto z dejanjem) > stepati (ples., sport.) -

12 Na pogosto povezanost ekspresije in delnega pomenskega premika je opozorjeno tudi v uvodnem delu Slovarja slovenskega knjiznega jezika (SSKJ 1970, Uvod, XXI).

stepati kaj (vsebina dejanja): Stepa tudi na novejse ritme, nitkati 'locevati na niti' - nitkati kaj (prejo; prizadeto z dejanjem) > nitkati (stom.) - nitkati kaj (cilj dejanja): Zobe tudi vsakodnevno nitka, podobno se zalivati (stom.) itd. Dodatni preneseni pomeni z ekspresivnostjo se uveljavljajo zlasti v pogovorni sferi, ki vkljucuje razlicne interesne govorice npr. sleng: sesuti (se), stekati (se), teziti, zadeti se, zatravljati se v Imajo clovekapri casopisu za kako zadevo nastelati ali koga sesuti, Ob tej novici se je dokoncno sesul, Kdo steka nove tehnologije in kdo fura konservativnost, Zaenkrat se dobro stekata, Sredi dobrega razpolozenja je pristopil k prepevajocim in jim zacel teziti, Zapiti in zadeti se je najmanjsi problem, Kar ze par let se redno zatravlja in tudi tu glagoli v teznji po pomenski samozadostnosti reducirajo glagolsko vezljivost.

Vsekakor novejse glagolske izpeljanke tipa cestniniti, fenati, klikati, mejlati, glisirati, hekati, kofetkati, lisiciti, panicariti, parckati (se), piknikirati, pipsati, repati, rejvati, soteskati, sminkirati, sopingirati, televizirati (se), trimati, ufilmiti, vkodirati krcijo in poenostavljajo vezljivostno polje z ohranjanjem samo osebkove valence (tj. so enovezljivi glagoli) ali kvecjemu se tozilniske vezave (tj. so dvovezljivi glagoli).

З.1. Nacelno velja, da ko leksem dobi se konotativno vrednost, ne more biti vec termin. Ko glagolski termini, ki so glagolske metafore, prek t. i. sirse terminologizacije prehajajo v splosnojezikovno rabo, so lahko v procesu determinologizacije pospremljeni se z ekspresivno rabo v smislu adherentne konotativnosti:

Mirovna gibanja niso mogla absorbirati soka, Dvomilijonski trg lahko absorbira samo omejen obseg proizvodnje, Druzbeni sistem absorbira spremembe in konflikte, Umetnik je absorbiral kubizem in konstruktivizem v obliko; Akumulirali so relevantna dejstva in posledicne kazni in izkusnje; Dobicke so kanalizirali v nogavice, Agresivnost se je kanalizirala na obtozenca, Veselje do zivljenja je kanaliziral skozi umetnost ipd.

4. Vsekakor se ekspresivost pri glagolu, tako na leksemski kot skladenjski ravni, se bolj vsestransko potrjuje kot pomembna prvina; zato je tudi z vidika ekspresivne sporocilnosti koristno sprotno jezikoslovno sledenje v smislu, kako se izkoriscajo pomenotvorne, besedotvorne in sicersnje izrazijske zmoznosti jezika.

Literatura:

Bajec, Anton. 1950-1959. Besedotvorje slovenskega jezika I-IV. Ljubljana: SAZU. Glozancev, Alenka; Jakopin, Primoz; Michelizza, Mija; Ursic, Lucka; Zele, Andreja (ur.). 2009. Novejsa slovenska leksika: (vpovezavi s spletnimi jezikovnimi viri). Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. Slovar slovenskega knjiznega jezika (SSKJ) I-V. 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. Ljubljana: DZS.

Toporisic, Joze. 1976. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Toporisic, Joze. 1982. Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.

Vidovic Muha, Ada. 1971/72. Oris dveh osnovnih pojavov sistema knjiznega jezika. V: Jezik in slovstvo 17/б. 178-18б.

Vidovic Muha, Ada. 1972. Kategorizacija in stilna opredelitev ozko knjizne leksike. VIII. SSJLK. Ljubljana. S. 35-52.

Vidovic Muha, Ada. 1985. Primeri tvorbenih vzorcev glagola. V: XXI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. S. 47-б1.

Vidovic Muha, Ada. 198б. Besedotvorni pomen in njegova stilistika. V: XXII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. S. 79-91.

Vidovic Muha, Ada. 1988. Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete in Partizanska knjiga.

Vidovic Muha, Ada. 1993. Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemskim vidikom). V: Slavisticna revija XLI/1. S. 1б1-192.

Vidovic Muha, Ada. 1995. Dva tipoloska zgleda normativne vrednosti slovenske besedotvorne morfematike. V: Jçzyki slowianskie 1945-1995. Gramatyka -leksyka - odmiany. Ur. Stanislaw Gajda. Opole: Uniwersytet opolski, Instytut filologii polskiej.

Vidovic Muha, Ada. 2000. Slovensko leksikalno pomenoslovje. V: Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete.

Zbirke Instituía za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU. Spletna stran http://bos.zrc-sazu. si

Zima, Jaroslav. 19б1. Ekspresivita slova v soucasnë cestinë. Praga.

Zorman, Marina. 199б. Ekspresivne glagolske pripone tipa -V/-C + -r/l-. V: Razprave XV. Ljubljana: SAZU. S. 137-151.