CC BY
6_izvirni znanstveni clanek
UDC: 811.163.6'373
STRUKTURALNOPOMENSKA VPRASANJA NOVEJSE SLOVENSKE LEKSIKE: MED ZLOZENKO IN BESEDNO ZVEZO
Andreja Zele
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Key words: newer lexicon, phrase, compound, borrowings, conversion
Summary: The purpose of this paper is to establish why the same semantic features in newer lexemes are sometimes expressed as phrases and sometimes as compounds. The argument must be based on a structural-semantic and syntactic explanation, and the research findings can be applied to dictionary explanations of such newer lexicon.
Kjucne besede: novejsa leksika, besedna zveza, zlozenka, prevzete besede, konver-zija
Izvlecek: Prispevek skusa utemeljiti, zakaj se iste sestavine v novejsih leksemih en-krat izrazijo kot besedne zveze in drugic kot zlozenke. Utemeljitev mora temeljiti na strukturnopomenski in skladenjski razlagi. Izsledki so uporabni za slovarske razlage tovrstne novejse leksike.
V novejsi leksiki je veliko podrednih zlozenk z medponskim obrazilom in besednozveznih leksemov in za oboje velja, da se sirijo tako v razlicnih strokah kot v vsakdanji prakticnosporazumevalni splosni rabi. Zanimali so me samos-talniski leksemi, kjer dejanska raba (se vedno) niha med besedno zvezo in tvor-jenko, zato bodo vzorcno obravnavani leksemi s sestavinami (besednimi ali morfemskimi) bio, eko, etno, alter in orto. Nastetim nepregibnost bio-0, eko-0, etno-0, alter-0 in orto-0 omogoca vecjo oz. pogostejso transpozicijo oz. besed-novrstno konverzijo, sicer pa se njihova pomenskost giblje med okoliscino in lastnostjo, v zlozenki izrazajo vrstnost. Zlasti z vidika odlocanja, kako prvotna besednovrstnost, v izbranih primerih samostalniskost ali pridevniskost, besed vpliva na nadaljnjo tvorbo bodisi besednih zvez ali zlozenk, je treba pokazati tudi na njihov izvor: bio (< gr. bios 'zivljenje'), eko (< gr. oikos 'dom, bival-isce'), etno (< gr. ethnos 'ljudstvo, narod'), alter (< lat. alter 'drug, nasproten, eden izmed dveh') in orto (<gr. orthos 'raven, pravilen').1 Sinhrona obravnava pa zgornje lekseme glede na sorazmerno mlado uporabo, pri nas se zaznava
1 Za navajanje izvornih pomenov sem uporabila Slovar tujk F. Verbinca (1970) in Slovenski
etimoloski slovar M. Snoja (22003).
sele cetrt stoletja, lahko oznacuje kot okrajsanke, ce izhajamo iz sistemsko navadnejse drugostopenjske izpeljave: bio 'biolosko', eko 'ekolosko', etno 'et-nolosko', alter 'alternativno'.
1. Ceprav je dejanska vsakdanja prakticnosporazumevalna raba, zlasti pogosto omahovanje v jezikovni rabi, ena izhodiscnih pobud za obravnavo in hkrati tudi eno temeljnih vodil za to obravnavo, pri nadaljnji presoji izhajam iz ze znanih ugotovitev, da: 1) samostalniska medponskoobrazilna zlozen-ka je tvoijenka, ki je v pretvorbni povezavi z besednozvezno skladenjsko-pomensko podstavo, kjer je vzpostavljeno razmerje med dvema samostal-nikoma, npr. avtogaraza < 'garaza za avte', in 2) samostalniska besedna zveza pa je zveza dveh polnopomenskih besed, navadno jedrnega samostalnika in dolocujocega pridevnika, ki vzajemno vzpostavljata pretvorbno razmerje, avtomobilsko zavarovanje < zavarovanje za avtomobile; obravnavane bodo samo podredne zveze z moznostjo poenobeseditve, npr. osebna (izkaznica).
Kaze se tudi, da moznost povedkovodolocilne rabe nekaj/nekdo biti bio/ eko/etno/alter/orto nakazuje splosnopomenskost okrajsank (brez korenskega in obrazilnega morfema -log- in -ski) in hkrati potrjuje njihovo besednost tudi v naslednji stopnji besednozvezne rabe, npr. bio/eko/etno/alter/orto izdelek2, torej so okrajsanke tudi kot samostojne nejedrne dolocujoce besede v besedni zvezi rabljene bolj splosno- oz. sirokopomensko kot v morfemski vlogi v podredni medponskoobrazilni zlozenki, kjer je in mora biti njihov pomen natancnejsi oz. specificnejsi; v obeh primerih pa bi nacelno lahko zagovarjali, da pomenje bio zaobseze pomen pridevnika biolosko in sirso dodano kakov-ost (bio = biolosko + dodana kakovost) in eko pomensko zaobseze pomen pridevnika ekolosko in sirso dodano vrednost (eko = ekolosko + dodana kakovost). Tako pri besedni zvezi kot zlozenki pa o stopnji splosnosti oz. specificnosti njihovega dolocujocega pomena dokoncno odloca vsakokratno izbrana jedrna samostalniska beseda, npr. bio hrana nasproti biolog nasproti biosfera, eko zivilo nasproti ekokmetija ipd. Meja med strokovnim in splosno rabljenim determinologiziranim izrazjem pa se z vecjo pogostnostjo leksema zabrisuje, tako so sirse uporabljani tudi izrazi kot bioklima, ekootok, alterkul-tura ipd.
Prevzetost v besedno zvezo ali v tvorjenko (zlozenko) vkljucenih ses-tavin pa nakazuje tudi 3) nujnost pretvorbne razlage z nadomestnimi domaci-mi ustreznicami in 4) upostevanje moznosti konverzije, ki prevzeti sestav-ini oz. besedi omogoca ohraniti vlogo samostojne besede v besedni zvezi. Slednje vodi k predpostavki, da novejsa leksika lahko potrjuje tudi moznost nastanka nesklonljivih pridevnikov s priponskim obrazilom -0 s konverzijo
2 Pri nas o tem A. Vidovic Muha v svoji monografiji Slovensko skladenjsko besedotvorje (22011: 297-298).
samostalnikov v pridevnike, npr. bomba film.
1.1 Kako se pri rabi odlocati za tvorjenko ali za besedno zvezo
Treba je izhajati iz moznih pomenskih razlik, ki so skladenjsko in pretvorbeno-tvorbeno pogojevane. Ozenje pomena gre v smeri povedkovo dolocilo ^ nesklonljiv prilastek ^ zlozenka in se besednovrstno: prislov ^ pridevnik (nesklonljiv) ^ sestavina zlozenke (kot samostalniska ses-tavina v skladenjski podstavi zlozenke), in to je stopenjsko izrazena odvis-nost pomena od skladnje. Izvorno so bio, eko, etno, alter, orto izkazani kot samostalniki ali pridevniki; dodatno merilo je moznost razlocevalne sklad-enjskopomenske rabe - vse se smiselno uporabljajo kot povedkovo dolocilo, npr. biti bio 'zivljenju neskodljivo, prijazno', biti eko 'okolju neskodljivo, pri-jazno', biti etno 'biti ljudsko, narodno', biti alter 'biti drugacno', biti orto 'biti izven povprecja, odstopati od obicajnega'. Nasteto kaze na sirsi ali splosnejsi pomen okrajsank bio, eko, etno, alter, orto in s tem na vecjo moznost bes-edne zveze. Pri tem so pomenljive tudi ze dosedanje slovarske resitve, ki temeljijo na aktualnem gradivu.3 Pri pomenskih in skladenjskopodstavnih razlagah je bistvena vloga nadomestnih domacih/slovenskih ustreznic, zlasti njihova pomenska natancnost. Pri spodaj predstavljenem gradivu so razlage z nadomestnimi slovenskimi ustreznicami v enojnih narekovajih. Razlage, ki oznacujejo bio, eko, etno, alter, orto kot dolocujoce sestavine besednih zvez, so najsirsepomenske in zato na nek nacin krovne; te iste sestavine kot polnopomenski deli zlozenk imajo ozje oz. specificnejse pomene, ki so na-tancneje opredeljeni z vsakokratnimi izbranimi razmerji med sestavinami v skladenjskih podstavah bodocih zlozenk. Dodane so izpeljavne razlicice bi-oloski, ekoloski, etnoloski, alternativni, ki praviloma tvorijo pomensko ozje oz. specificnejse besedne zveze, ki so zaradi tega v nekaterih primerih lahko pomensko prekrivne oz. sopomenske z bio-, eko-, etno-, alter- in orto-zlozen-kami, vsaj prvotno pri nastanku pa so to najveckrat terminoloske zveze. Zlasti drugi korenski morfem -log- v besedotvorni podstavi zlozenke doda in poudari pomen 'proucevanja, analize in tvornega poseganja sploh'.
1.1.1 Kdaj je bio del zlozenke in kdaj besedne zveze?
Bio v besedni zvezi z moznostjo pretvorbe v povedkovo dolocilo biti bio pretezno izraza 'uporabo samo naravnih, organskih snovi': bio vrt 'naravni vrt'; bio hrana 'naravna hrana', bio pridelava 'naravna pridelava', bio kmetija
3 Tu mislim zlasti na monografijo Novejsa slovenska leksika (vpovezavi s spletnimi jezikovnimi viri, 2009) in na Slovar novejsega besedja (SNB, 2014) in na Portal slovarjev in slovenisticnih jezikovnih virov Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU = Fran www.fran.si (dostop: april 2015) in korpus Gigafida http://www.gigafida.net/ (dostop: april 2015).
'naravna kmetija, kmetija z naravno pridelavo' ipd.
Bio v zlozenki izraza 'povezano z zivljenjem, zivim sploh' in ta pomen se se zozi oz. specificira glede na jedrno sestavino: biograf 'pisec o zivljenju', biolog 'vedec o zivljenju', biofizika 'fizika o procesih v organizmih', biodina-mika 'dinamika sil v organizmih', biogeneza 'geneza/razvoj zivega', biotehni-ka 'tehnika pri gojenju organizmov', biosfera 'prostor za organizme', bioklima 'klima zaradi organizmov' ipd.
Z vidika t. i. siroke terminologizacije, ki ima za isti izraz v vsakem strokovnem podrocju specificno opredelitev, npr. bioloski oznacuje tisto 'ki izhaja iz proucevanja zivljenja organizmov': bioloska pridelava (tudi: biopridelava) 'pridelava samo z organskimi snovmi', bioloski senzor (tudi: bi-osenzor) 'senzor z obcutljivim organskim elementom', biolosko zdravilo 'zdravilo z biolosko ucinkovino', biolosko orozje (tudi: bioorozje) 'orozje z mikroorganizmi', bioloski spekter 'spekter oz. razmerje med razlicnimi zivl-jenjskimi oblikami', bioloski tip 'tip oz. oblika zivljenja' ipd.
1.1.2 Kdaj je eko del zlozenke in kdaj besedne zveze?
Eko v besedni zvezi z moznostjo pretvorbe v povedkovo dolocilo biti eko izraza 'sobivanje in skladnost z naravo, zivljenjskim okoljem': eko ponudba 'okoljska, domaca, naravna ponudba', eko izdelek 'naravni izdelek', eko zivilo 'naravno zivilo', eko motorji 'okolju neskodljivi motorji' ipd.
Eko v zlozenki izraza 'tesno povezanost in soodvisnost z naravo in ziv-ljenjskim okoljem' in ta pomen se se zozi oz. specificira glede na jedrno sestavino: ekosola 'sola v tesni povezavi z zivljenjskim okoljem', ekolog 'vedec o okolju', ekoturizem 'turizem z odnosom do okolja', ekotrznica 'tónica v tesni povezavi z zivljenjskim okoljem' ipd.
Ekolosko izraza 'varovanje in prizadevanje za ohranjanje narave, zivl-jenjskega okolja': ekoloska kmetija (tudi: ekokmetija) 'kmetija s pridelovan-jem, podrejenim prizadevanju za ohranjanje narave, zivljenjskega okolja', ekoloska sola (tudi: ekosola) 'sola s prizadevanjem za ohranjanje narave, zivljenjskega okolja', ekoloska trznica 'trznica s prizadevanjem za ohranjanje zivljenjskega okolja', ekoloski otok (tudi: ekootok) 'otok, kjer se locuje od-padke v prizadevanju za ohranjanje narave, zivljenjskega okolja', ekoloski pridelovalec (tudi: ekopridelovalec), 'pridelovalec s prizadevanjem za ohranjanje narave, zivljenjskega okolja', ekoloski znak 'znak osvescenosti in priza-devanja za ohranjanje narave, zivljenjskega okolja', ekoloski rezim 'rezim, ki izraza varovanje in prizadevanje za ohranjanje specificnosti dolocenega zivljenjskega okolja', ekoloski maksimum 'maksimum dolocenega okoljskega dejavnika, ki se omogoca uspevanje dolocene rastline' ipd.
1.1.3 Kdaj je etno del zlozenke in kdaj besedne zveze?
Etno v besedni zvezi z moznostjo pretvorbe v povedkovo dolocilo biti etno izraza 'izvor iz ljudstva, naroda': etno glasba 'glasba iz ljudstva, naroda', etno stil 'stil iz ljudstva, naroda'.
Etno v zlozenki oznacuje tisto 'ki osnovo za delovanje crpa iz ljudske-ga, narodovega izrocila' in ta pomen se zozi oz. specificira glede na jedrno sestavino: etnolog 'vedec, ki crpa iz ljudskega, narodovega izrocila', etno-lingvistika 'lingvistika, ki crpa ljudskega, narodovega izrocila', etnocentrizem 'centrizem vecvrednosti dolocenega ljudstva, naroda', etnogeneza 'geneza oz. razvoj ljudstva, naroda', etnodzez 'dzez, ki crpa iz ljudstva, naroda', etnostil 'stil, ki crpa iz ljudstva, naroda', etnoglasba 'glasba, ki crpa iz ljudstva, naroda' ipd.
Etnolosko izraza tisto 'ki izhaja iz preucevanja in ohranjanja ljudskega, narodnega': etnoloska razprava 'razprava, ki preucuje ljudsko, narodno', et-noloski spomenik 'spomenik oz. podrocje ali predmeti, ki odrazajo ljudsko, narodno', etnoloski muzej 'muzej, ki hrani in opisuje ljudsko, narodno' ipd.
1.1.4 Kdaj je alter del zlozenke in kdaj besedne zveze?
Alter v besedni zvezi z moznostjo pretvorbe v povedkovo dolocilo, npr. biti alter (na zahodni nacin) izraza 'drugacnost, drugega': alter kultura ' dru-gacna kultura', alter scena 'drugacna scena' ipd.
Alter v zlozenki oznacuje 'drugo moznost izbire, drugacno izbiro': al-terkultura 'kultura kot drugacna izbira', alterrock 'rock kot drugacna izbira', alterklub 'klub kot drugacna izbira' ipd.
Alternativen izraza tisto 'ki zagovarja drugacnost, drugacno izbirno moznost': alternativni predlog 'predlog za drugacno izbiro', alternativna resitev 'resitev z drugacno izbiro', alternativna medicina 'medicina z drugacno izbirno moznostjo' ipd.
1.1.5 Kdaj je orto del zlozenke in kdaj besedne zveze?
Orto v besedni zvezi z moznostjo pretvorbe v povedkovo dolocilo izraza tisto, 'ki se po lastnostih zelo razlikuje od povprecja in je zato res pravo': orto svobodnjak ' ta pravi svobodnjak', orto terenec 'cisto ta pravi terenec', orto fest 'cisto poseben fest', orto smesen 'resnicno srecen' ipd.
Orto v zlozenki oznacuje 'ravno, pravilno lego, polozaj': ortodontija 'veda o uravnavanju zob, celjusti', ortoepija 'veda o pravilni izreki', ortopedi-ja 'veda o ravnanju spremenjenih telesnih delov v prave lege'.
1.1.6 Potencialni besednozvezni leksemi tipa instant izdelek 'priprav-ljen izdelek' (iz: Izdelek je instant) omogocajo tudi poenobeseditev v smis-
lu Ko izbira izdelke, se se vedno preveckrat odloci za instant (izdelek), Pri narocanju kav je sebi izbrala instant,4 medtem ko bi zlozenko instantizdelek skladenjskopodstavno lahko predstavili kot 'izdelek na instant (nacin)'. Po-dobno se poenobeseditev Radi igrajo etno (glasbo).
Pri etnu je mozna tudi veckratna konverzija, ki omogoca enkrat bes-ednozvezno rabo in iz nje poenobeseditev,5 in drugic rabo v zlozenki, npr. samostalnik - pridevnik - prislov (Etna ne poslusa, etnodzez pa pozna, Etno glasbo ne pozna prav dobro, Program je bil etno obarvan).
1.2 Moznosti konverzij
V koliksni meri lahko pri ze znanih in obravnavanih leksemih govorimo o sistemsko ustreznejsih zlozenkah ananasliker nasproti besedni zvezi ananas liker in angoravolna nasproti angora volna? In ce so leksemi ananasliker, angoravolna in ananasov liker in angorska volna (< 'liker iz ananasa', 'volna iz angore') pretvorbno in s tem sistemsko utemeljeni in upraviceni, zakaj ne bi lahko resitev ananas liker in angora volna lahko utemeljevali s konverzijo samostalnika ananas-0 -a, angor-a -e v nesklonljiv pridevnik ananas-0 -0, angora-0 -0?6 Z ohranjeno samostalnisko motivacijo se lahko uresnici besed-novrstna transpozicija v nesklonljiv vrstni ali svojilni pridevnik s priponskim obrazilom -0, npr. mat polozaj, bomba film, koktajl obleka, z bolj ali manj smiselno povedkovodolocilno medstopnjo Polozaj je mat, Film je bomba, ki potrjuje osamosvojeno besednost povedkovodolocilno rabljenih besed in posledicno pisavo narazen v besednozveznih leksemih.7 Konverzno rabo nasproti nekonverzni lahko besednovrstno in vsaj delno tudi pomenskora-
4 Leksem instant (< lat. instans 'nujen, takojsen') je razlicica pridevnika instantni in je slovaropisno predstavljen zgolj kot nesklonljivi pridevnik, in ne tudi kot drugotni samostalnik.
5 Izrazna gospodarnost v jeziku je skupna tocka tako poenobesedenja kot konverzije, s tem da poenobesedenje zahteva tudi popolno ohranitev pomena.
6 Konverzija je skladenjska izpeljava in zato hkrati tudi slovnicna izpeljava, ki omogoci spremembo skladenjsko vloge in s tem prevedbo ene besedne vrste v drugo z neizrazenimi ali izrazenimi slovnicnimi spremembami, tj. oblikospreminjevalnimi ali oblikotvornimi morfemi; posebnost konverzije je torej nova leksikalizacija obstojece besede oz. njene oblike, ko slovnicna kategorialna lastnost prehaja v kategorialno pomensko sestavino, ki ni posebej morfemsko izrazena oz. je izrazena samo s skladenjskim premikom/spremembo oz. transpozicijo ali pa je izrazena s slovnicnim morfemom (prim. Toporisic: 42000: 157).
7 To moznost vsaj na posreden nacin dopuscajo tudi druge dosedanje ugotovitve. Med drugim tudi ta, da izsamostalniski konverzni tip dolocujocih sestavin novejsih leksemov, ki kot sestavine samostalniske besedne zveze oz. zlozenke nimajo prenesenega pomena, lahko naceloma nadomestijo istokorenski priponskoobrazilni vrstni pridevniki (prim. Vidovic Muha 2011: 401), ceprav so taki primeri v rabi redki, npr. pop glasba a popovska glasba (1704 : 6 pojavitev v korpusu; popglasba 125), rock glasba a rockovska glasba (1216 : 313 pojavitev v korpusu; rockglasba 40), velnes center a *velneski center (12 pojavitev v korpusu; teoreticno mozni dvojnici *velneski center in *velnescenter se v besedilnem korpusu ne pojavljata).
zlocevalno izkazujejo primeri: konverzni pridevnik vikend v vikend hisa 'hisa kot vikend' < 'Hisa je vikend' < 'hisa vikend / hise vikenda'(s poenobesed-eno razlicico vikendica)8 nasproti nekonverznemu samostalniku vikend kot prvemu delu podrednih zlozenk tipa vikendhisa 'hisa za vikend', konverzni pridevnik disko v disko klub 'klub kot disko' < 'Klub je disko' < klub disko / kluba diska, in z mozno poenobesedeno razlicico diskac) nasproti nekonver-znemu samostalniku disko v diskoklub 'klub z disko (glasbo)' in se v prim-erih, ki se rabijo zgolj kot zlozenke: diskoples, diskoglasba v smislu 'ples/ glasba v disku ali ples/glasba za disko'.
Za nakazovanje besednovrstne konverzije oz. transpozicije je dovolj povedna in zato koristna slovarska oznaka neskl. pril., ki v nadaljevanju pre-haja v prid. neskl.9
2. Za sklep
Skratka z bio, eko, etno, alter in orto je treba ravnati pomensko in sklad-enjsko pretehtano, zlasti je treba vnaprej cim bolj jasno vedeti, kaj zelimo z besedno zvezo ali zlozenko povedati, da bi bil lahko sporocilni namen tudi cim bolj natancno izrazen. Stalno prihajajoco prevzeto leksiko je treba sis-temsko vkljuciti v slovenscino, tako da jo v nadaljevanju lahko ustrezno ra-zlagamo in tipsko opredelimo. Seveda so del razlag tudi novosti in posebnos-ti, in ravno te jezik tako sistemsko kot tipsko sirijo in bogatijo.
Sprotni pregledi in analize novejse leksike so potrebni zlasti zaradi pomenskih razlik v rabi enkrat besednozveznih leksemov in drugic leksemov kot zlozenk. Te razlike je treba cim bolj jasno izraziti tudi v razlagah v ra-zlagalnih slovarjih.
Vlri in literatura:
Glozancev, Alenka, Jakopin, Primoz, Michelizza, Mija, Ursic, Lucka, Zele, Andreja
(ur.). 2009. Novejsa slovenska leksika : (vpovezavi s spletnimi jezikovnimi viri).
Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. Gigafida = Besedilni korpus slovenskega jezika http://demo.gigafida.net/. Dostop
8 Ziva poenobesedena raba vikendica samo se potrjuje obstoj besednozvezne rabe s konverznim pridevnikom.
9 Na nujnost ustreznega locevanja med konverzijo v drugo besedno vrsto in zgolj spremembo skladenjske vloge istega leksema opozarja J. Toporisic v razpravi Besednovrstna vprasanja slovenskega knjiznega jezika (objavljeni tudi v Oblikoslovnih razpravah 2003, gl. na str. 47). Konkretno je locevanje med primeri bomba film in gofigrisce izpeljano v SP 2001. Pomenljiva je pripomba, da vecina primerov, ki so v SSKJ zaznamovani z »neskl. pril.«, ima tudi besednozvezne sinonime s pregibnim priponskoobrazilnim pridevnikom, npr. akvarel barvica (SSKJ) - akvarelbarvica (SP) - akvarelna barvica, ananas liker (SSKJ) - ananasliker (SP) -ananasov liker, dralonperilo (SSKJ) - dralonskoperilo (Vidovic Muha 2011: 292).
april 2015.
SNB = Slovar novejsega besedja slovenskega jezika, www.fran.si. Dostop april 2015.
Snoj, Marko. 220 03. Slovenski etimoloski slovar. Ljubljana: Modrijan.
SP = Slovenski pravopis. 2001, (CDROM) 2003. Ur. Joze Toporisic. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU, 2001, (CDROM) 2003.
SSKJ = Slovar slovenskega knjiznega jezika (SSKJ) I-V. 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. Ljubljana: DZS.
SSKJ 2 = Slovar slovenskega knjiznega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si. Dostop april 2015.
Toporisic, Joze. 42000. Slovenska slovnica (SS). Cetrta prenovljena in razsiijena izdaja. Maribor: Obzorja.
Toporisic, Joze. 2003. Oblikoslovne razprave. Linguistica et philologica. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Verbinc, Franc. 1970: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva zalozba.
Vidovic Muha. 2011. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena zalozba Filozofske fakultete.
