CC BY
19Учет записки Тавршського нацюнального утверситету ím. В. I. Вернадського. Серiя: Фiлологiя. Соцiальнi комунтацп. - 2012. - Т. 25 (64), № 2 (1). - С. 50-56.
УДК 811.161.262
NORMATIVNI VIDIK APELATIVIZACIJE V FRAZEOLOGIJI -ANOMALIJA ALI JEZIKOVNA IGRA?
Jakop Natasa Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU, Ljubljana, Slovenija
V prispevku opredelimo frazeme, ki imajo v svoji zgradbi lastno ime, problematiziramo normiranje te frazeoloske skupine v slovenscini in ob opazovanju funkcije lastnega imena v frazeoloski zgradbi pojasnjujemo apelativizacijo v frazeologiji kot jezikovno igro.
Kljucne besede: norma v frazeologiji, lastno ime, apelativizacija, jezikovna igra, pravopis.
1 Frazemi z (iz)lastnoimensko sestavino v slovenscini
V prispevku obravnavamo z apelativizacijo spodbujena normativna vprasanja pri skupini frazemov, ki imajo v svoji zgradbi (a) osebno, zemljepisno ali (redkeje) stvarno lastno ime, npr. Peter ali Pavel 'kdorkoli', odkriti Ameriko 'odkriti kaj novega', biti kot Fructalov sok 'biti poln samega sebe, biti nadut', (b) iz lastnega imena izpeljani svojilni ali vrstni pridevnik, npr. Metuzalemova/metuzalemska starost 'visoka starost', tocen kot svicarska ura 'zelo tocen', ali (c) z lastnim imenom homonimno obcno besedo, npr. biti za luno 'biti neumen, naiven, zaostal'. To skupino frazemov oznacujemo z izrazom frazemi z (iz)lastnoimensko sestavino. Frazeoloska nadomestna lastna imena, ki v svoji zgradbi nimajo katere od zgoraj nastetih sestavin, npr. vecno mesto 'Rim', Divji zahod 'zahodni del ZDA, ko ta se ni bil popolnoma civiliziran', ne spadajo v to skupino in jih v prispevku ne obravnavamo, kljub temu da v slovenscini ze dolgo casa odpirajo opaznejse normativne dileme [prim. 24, s. 105-107], [3, s. 60-62], npr. stari svet 'Evropa' - Novi svet 'Amerika' [19, geslo svet].
V slovenski frazeologiji doslej nismo imeli nobene studije, ki bi ciljno obravnavala frazeme z (iz)lastnoimensko sestavino, niti se ni bilo sistematicno zb(i)rano tovrstno gradivo.2 V tej raziskavi smo upostevali tako slovarsko gradivo, in sicer Slovar slovenskega knjiznega jezika (SSKJ [21]), Slovenski pravopis (SP 2001 [20]), Slovar slovenskih frazemov [9]), nekatere druge starejse slovarske vire ([7], [18], [19]), kot tudi korpusno gradivo (besedilna korpusa Nova beseda [14] in Gigafida [8]), ki smo ga ob
1 Zveza z imenom znamke Fructal je kot ustaljena in idiomaticna registrirana v spletnem slovarju Razvezani jezik: prosti slovar zive slovenscine (<razvezanijezik.org>), ki ga ze od leta 2004 oblikujejo anonimni ljubitelji jezika. Igra s (frazeoloskim) pomenom nove zveze je ponazorjena v zgledu Vsi so si edini, da je knjiga kot Fructalov sok. Le da nekateri trdijo, da je tako dobra, drugi pa, da je tako »polna samega sebe«.
2 V ruscini je vprasanje (a)semanticnosti lastnega imena v frazeoloski zgradbi obravnaval Mokienko [13].
raziskovanju te tematike dopolnjevali se s priloznostnimi izpisi iz dnevnega casopisja in spletnih besedil.
Pokazalo se je, da so lastna imena sestavine razlicnih tipov frazemov z vecjo ali manjso stopnjo idiomaticnosti, od besednozveznih do stavcnih in nadstavcnih (povednih) struktur, npr. kranjski Janez 'Slovenec', potrebovati kaj kot Sahara vode 'zelo, mocno potrebovati kaj', Amorjevapuscica zadene koga 'kdo se zaljubi', Kar se Janezek nauci, to Janez zna 'kar se clovek navadi delati, poceti v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih', zato je pri obravnavi te problematike smiselno ostati v okviru teoreticnih izhodisc oz. definicijskih lastnosti sirse frazeologije, kar je tudi sicer splosna usmeritev v sodobni frazeologiji [2, s. V].
Gradivo potrjuje, da so sestavine slovenskih frazemov najpogosteje imena biblicnega, anticnega in literarnega izvora, npr. biti v Evinem kostumu 'biti nag', Avgijev hlev 'neurejen, umazan prostor', Nekaj gnilega je v dezeli Danski 'kje so pokvaijeni, malovredni, slabi ljudje', ali izvirajo iz legend, pravljic, ljudskega izrocila, filma, umetnosti, risank idr., npr. Matjazeva brada 'brada pravljicnega kralja Matjaza', spati kot Trnuljcica 'trdno, dolgo, mirno spati', poslednji Mohikanec 'zadnji predstavnik kake izginjajoce, propadajoce skupine', smehljati se kot Mona Lisa 'skrivnostno se smehljati', mocan kot Popaj 'zelo mocan'.1
Mnogi frazemi z (iz)lastnoimensko sestavino so skupni in poznani vec narodom in vsaj v strukturnem smislu internacionalni, npr. prekoraciti Rubikon 'storiti odlocilno dejanje', ces. prekrocit Rubikon, hr., srb. prijeci Rubikon, preci preko Rubikona, nem. den Rubikon überschreiten, rus. perejti [cerez] Rubikon [9, s. 838-839]. Na drugi strani pa so t. i. nacionalni frazemi ravno zaradi (iz)lastnoimenske frazeoloske sestavine del nacionalnega besednega zaklada in vecinoma neprevedljivi, npr. prosto po Presernu 'poljubno, brez nacrta, prepuScajoc se trenutku', kjer je sestavina ime znamenitega slovenskega pesnika, teta s Krvavca 'menstruacija', kjer je sestavina ime vzpetine v slovenskih Alpah, star kot Peca 'zelo star', ki ima v svoji zgradbi ime slovenske gore v Karavankah.
2. Normiranje frazemov z (iz)lastnoimensko sestavino v slovenscini
V sodobnem slovenskem jezikovnem gradivu je pri mnogih frazemih z (iz)lastnoimensko frazeolosko sestavino mogoce ugotoviti dvojnicno normo, in sicer pri frazeoloskih strukturah (a) z lastnim imenom, npr. hoditi od Poncija do Pilata 'poskusati urediti kako stvar v najrazlicnejsih uradih, pri najrazlicnejsih odgovornih ljudeh', kaditi kot Turek 'veliko, pogosto kaditi', (b) z izlastnoimenskim pridevnikom, npr. Ahilova peta 'slabost, napaka', oziroma (c) z obcnim poimenovanjem, ki je homonimno lastnemu imenu, npr. biti koga/cesa kot rusov 'biti jih zelo veliko', biti za luno 'biti neumen, naiven, zaostal':
a) Vsako leto hodi od vrat do vrat, od Poncija do Pilata, in ureja dovoljenja. -Posiljali so nas od poncija do pilata, odgovorov pa od nikoder.
Kadila je kot Turek in pila kot zolna. - Pije vedra kave, kadi kot turek in poslusa govorne oddaje na radiu.
1 Podoben izvor frazemov z lastnimi imeni v anglescini izpostavlja Pierini [15].
Kitajci kadijo kot Turki. - Saj tudi Slovenci kadite kot turki.
b) V tem mesecu so vasa Ahilova peta prav finance. - Delo je se vedno vasa ahilova peta, posebno ce ste bili nekoliko zapravljivi.
c) Rusov je bilo kot rusov. - Bilo jih je kot Rusov, sprasevali so me drug cez drugega.
Sem jaz tako za luno ali drugi? - Vika, cas gre naprej, ti pa ostajas za Luno.
Pri iskanju razlogov za dvojnicno normo (iz)lastnoimenske frazeoloske sestavine pomislimo na dvoje, na anomalije, ki so posledica slabo definirane pravopisne norme in pomanjkljivih normativnih podatkov, in na drugi strani na bolj ali manj zavestno uporabo velike oziroma male zacetnice frazeoloske sestavine, npr. crn kot cigan/Cigan 'temnopolt, porjavel, umazan', star kot zemlja/Zemlja 'zelo star', delati se Francoza/francoza 'delati se brezbriznega, nevednega, neumnega', pa mirna Bosna/bosna 'in vse je v redu, stvar je zakljucena, ne bom(o) vec govoril(i) o tem', jezdeci apokalipse/Apokalipse 'velika nevarnost, katastrofa'.
Medtem ko aktualni slovenski pravopis [20] s svojimi dolocili (§ 115, 157-159, § 39, 131) posredno sicer normira zacetnico pridevniske frazeoloske sestavine (ahilova/Ahilova peta 'slabost, napaka', ljubljanska srajca 'Ljubljancan') in nedvoumnega apelativa v frazeoloski zgradbi (mila jera 'cmera', babji gregor 'zenskar'), se do norme lastnoimenske sestavine doslej se ni opredelil.1 Normiranje jezikovnih enot v slovenscini se vedno poteka le na besedni ravni, ne pa tudi na leksikalni in frazeoloski, kar pomeni, da frazemi v leksikografiji niso obravnavani kot samostojne jezikovne enote.
Pri frazemih z (iz)lastnoimensko sestavino ostaja nejasno oz. nedoreceno zlasti normiranje frazeoloske sestavine, ki je (a) lastno ime, npr. Savel, Pavel: iz Savla postati Pavel, ali morda tudi iz savla postati pavel v frazeoloskem pomenu 'iz cloveka s slabim, negativnim znacajem postati clovek z dobrim, pozitivnim znacajem', oz. (b) obcno poimenovanje bodisi nastalo iz lastnega imena, npr. Feniks > feniks 'mitoloski ptic': dvigniti se kot feniks iz pepela 'preroditi se, pojaviti se, priti kot nov, v vsej svoji moci', ali morda zaradi izvora frazema tudi dvigniti se kot Feniks iz pepela, bodisi je obcna beseda le homonimna lastnemu imenu, npr. rus 'zuzelka' - Rus 'prebivalec Rusije': biti koga/cesa kot rusov v razmerju z v sodobnem gradivu zivo obliko biti koga/cesa kot Rusov.
Ob tem bode v oci v 135. dolocilu navedeni frazem delati se francoza, ki ima frazeoloski pomen 'delati se brezbriznega, nevednega, neumnega' in je motiviran iz lastnega imena (Francoz 'prebivalec Francije'), ne iz obcnega poimenovanja (francoz 'orodje'). Ta zgled namrec spodbuja interpretacijo, da se v slovenscini pisejo z malo zacetnico vse frazeoloske sestavine, pri katerih obstaja z lastnimi imeni homonimno poimenovanje, npr. biti mraz kot v sibiriji 'biti zelo mrzlo', drzati se kot pust v pratiki
1 Tudi sicer je slovenski pravopis precej ignorantski do normativnih vprasanj v frazeologiji. Poleg vprasanja zacetnice pusca odprta vprasanja pri podomacevanju prevzetih sestavin (iti v Canosso/Kanoso, kot Pilat v credo/kredo), pisanju skupaj oz. narazen (kot don Kihot/donkihot), ki lahko na izrazni ravni celo razmejuje frazeme in lekseme (bog daj/bogdaj), ter tudi glede dvojnicne norme katere od sestavin frazema, npr. nejeverni/neverni Tomaz, to niso macje/mackine solze, krokodilje/krokodilove/krokodilske solze. Na te pomanjkljivosti aktualnega slovenskega pravopisa z vidika norme in kodifikacije je opozorila ze Krzisnik [11, s. 232-236].
'drzati se kislo, cemerno', odkriti ameriko 'odkriti kaj novega', cesar ne potijujeta ne tradicija pisanja teh frazeoloskih sestavin ne aktualna jezikovna raba.
Kot kaze, se je ob smernicah glede normiranja (iz)lastnoimenske frazeoloske sestavine treba vrniti k osnovni dilemi, ali je pri lastnih imenih, ki nastopajo v funkciji frazeoloskih sestavin, (se) mogoce govoriti o pravih lastnih imenih ali pa so ta (vedno) do neke mere apelativizirana, in jo dopolniti z novim vprasanjem, ali bi se apelativizirano ime v frazeoloski zgradbi moralo nujno razkrivati tudi na izrazni ravni s prehodom velike zacetnice v malo.1
3. Funkcija (iz)lastnoimenske sestavine v frazeoloski zgradbi
Prehajanje lastnih imen med obcne besede je v jeziku obicajen in znan pojav [22, s. 78]. Proces apelativizacije pa je pogost tudi v frazeologiji [prim. 1], kjer je ponekod lastnoimenski izvor (ze) precej zakrit, npr. iz imena svetopisemskega besedila Leviticus motivirani frazem brati komu levite 'ostevati koga' [9, s. 467-468], drugod pa je povezava z lastnim imenom nedvoumno izrazena, npr. ime najvecje puscave na svetu v frazemu potrebovati kaj kot Sahara vodo 'kaj zelo potrebovati'. V frazeologiji je apelativizacijo mogoce razumeti kot del vsakdanje jezikovne igre, o cemer nas prepricujejo slikovite priloznostne zveze, s katerimi se vsakodnevno srecujemo zlasti v publicisticnih besedilih, npr.
V zgodnjih jutranjih urah je na tokijskem ribjem trgu Tsukiji zivahno kot na Wall Streetu.
Jankovic ocitno ni samo novi Tito, ampak tudi novi Kristus.
Slikovite primere in zveze lahko ze napovedujejo proces frazeologizacije, pri katerem se s pogosto rabo zveza ustali, leksikalizira in pridobi frazeoloski pomen, npr. ziveti kot Robinzon (Crusoe) 'ziveti samotno, samotarsko, osamljeno', bogat kot Bill Gates 'zelo bogat'.
Ceprav so lastna imena po definiciji enote brez leksikalnega pomena [12, s. 219], [23, s. 573], jih v frazeoloski zgradbi ocitno ne moremo vrednotiti kot take. Lastnosti posameznega (poimenovanega) z jezikovno igro izgubljajo identifikacijsko funkcijo in pridobivajo novo pomensko vrednost, posledica pa je nastanek apelativiziranega imena. Do te jezikovne igre lahko pride le, ce lastno ime v neki (jezikovni) druzbi ze samo po sebi vzbuja dolocene asociacije in konotacije, npr.
Se ena zrtev "Jacka Razparaca"
V New Yorku nasli se eno truplo prostitutke. Tudi ona naj bi bila zrtev serijskega morilca. (naslov casopisnega clanka, 2011)
Najvecji Jack Razparac pa je televizor, ki nam, medtem ko se hehetamo porocilom iz parlamenta, zaradi bromiranih sestavin spreminja genetsko sestavo in nam mikasti hormone. (Dnevnik, 2004)
Ljubljanski Jack Razparac
Novembra 1984 je v Ljubljani strasil morilec, ki so mu nadeli ime ljubljanski razparac.
1 Ta dilema je prisotna tudi v nekaterih drugih slovanskih jezikih, npr. za hrvaski jezik prim. Fink [5], [6], ki ob tem opozarja, da bi morali pravopisi razlicnih jezikov ponuditi resitev za te dileme, saj v vseh jezikih obstajajo frazemi z lastnoimensko sestavino.
Jack Razparac v teh primerih seveda ni vec ime skrivnostnega londonskega serijskega morilca prostitutk iz 2. polovice 19. stoletja, temvec oznacuje katerega koli serijskega morilca ali morilca, ubijalca, unicevalca ipd.
Kljub temu da lastno ime v procesu ustaljevanja zveze in kasneje frazeologizacije izgublja oz. izgubi osnovno funkcijo identifikacije posamezne osebe, kraja, stvari ipd. in zacne pridobivati nove (konotativne) pomene,1 se velika zacetnica v vecini frazemov ohrani, s cimer se pravzaprav ohrani model za nadaljnje tovrstne jezikovne igre, pri katerih motivirajo frazeoloski pomen ravno lastnosti, ki jih govorci pripisujejo lastnemu imenu [prim. 16, s. 19, 22]. Kot primero je zato treba razlagati tudi pomenske podstave stalnih metafor tipa Ahilova peta < ranljiva/obcutljiva tocka/slabost/napaka (od) koga, kakor je bila peta ranljiva/obcutljiva tocka/slabost/napaka (od) Ahila [10, s. 16], zato se zdi ob tem nekoliko problematicna kodifikacija [20, § 115, 157-159], ki v slovenscini doloca zacetnico le na osnovi jezikoslovne kategorizacije pomenskih skupin pridevnika (svojilni pridevnik v zvezi Ahilov scit - vrstni pridevnik v zvezi ahilova peta) in pri tem ne uposteva temeljne lastnosti frazeologije, da leksemi, ki postanejo frazeoloske sestavine, izgubijo svoje kategorialne lastnosti.2
Domnevamo, da je frazeoloski pomen motiviran z lastnostmi, ki so se v izhodiscu pripisovale neki resnicni osebi, tudi v frazemih, ki imajo v svoji zgradbi ze popolnoma apelativizirano sestavino. To domnevo naslanjamo na idejo, da je slo v izhodiscu za jezikovno igro, pri kateri je postala referenca s posamezno osebo sekundarna. Tak primer je jera v frazemu drzati se kot mila jera 'imeti malodusen, neodlocen, cmerav izraz', katerega izvor v slovenscini ni popolnoma jasen. Domnevo, da sta lastno ime Jera3 in nemsko ljubkovalno ime Gera (od Gertrud) povezani [17, s. 200], potrjuje vzporednica s sestavino Gera v hrvaskem frazemu drzati se (ponasati se) kao mila Gera [4, s. 180].4 V primerih tega tipa frazemov se apelativizacija v slovenscini kaze tudi na izrazni ravni z ortografskim prehodom velike v malo zacetnico, ki je v sodobnem jezikovnem gradivu pri tem frazemu tudi bistveno frekventnejsa (90 % v prid mali zacetnici izlastnoimenske sestavine), medtem ko je bila v preteklosti tu se normirana in uveljavljena velika zacetnica. 5
Ob koncu se bomo ustavili se ob enem odprtem vprasanju, ali lahko v frazeologiji govorimo tudi o obratnem procesu, o preobrazbi apelativa v lastno ime [prim. 1], kot
1 O tem, da lastna imena niso brez konotativne vrednosti govorita Raguz [16, s. 19-20], ki navaja konkretne primere, kako so negativne konotacije ob nekaterih osebnih imenih v lokalni skupnosti vplivale na (ne)izbor imena pri otroku, in Vidovic Muha [22, s. 77-78], ki pojasnjuje, da lastna imena »lahko veliko povedo o svoji vezanosti na dolocene jezikovne, kulturne, verske, politicne idr. okoliscine, o svoji trenutni 'modernosti', starinskosti, tudi socialni pripadnosti nosilca, socialni strukturiranosti druzbe /.../«.
2 V slovenskem jezikovnem gradivu prevladuje raba velike zacetnice pri vseh pridevnikih na -ov, -ev, -in, ki so izpeljani iz lastnega imena, kar le se potrjuje problematicnost tega predpisa.
3 Lastno ime Jera je v sodobni slovenscini osebno ime v (stalnih) besednih zvezah, kot na primer cerkev sv. Jere, dr. Jera Vodusek Staric, najpogosteje pa je beseda jera/Jera del frazeoloske sestavine mila jera/Jera.
4 Drugace je pri Kebru [9, s. 300], ki zavraca povezavo s svetnico Gertrudo in domneva, da je na razvoj frazeoloskega pomena vplival frazem sirota Jerica v pomenu 'sirota brez starsev', nastal po liku iz slovenske ljudske pesmi.
5 Prim. Breznik-Ramovsev Slovenski pravopis [18, s. 120]: drzati se kakor mila Jera; Glonarjev Slovar slovenskega jezika [7, s. 140]: mila Jera.
nakazujejo frazemi tipa biti koga/cesa kot rusov/Rusov. Strogo normativno gledano, bi rabo velike zacetnice v tem frazemu ocenili kot napako, pri kateri jezikovni uporabnik ni imel uzavescene motivacije frazema iz majhnih rjavkastordecih, scurku podobnih zuzelk (rusov). Vendar, kot smo videli, govorci z jezikovno igro nenehno ustvarjajo nove primerjalne strukture, ki lahko spodbudijo novo frazeologizacijo. V tem frazemu je torej asociacija z lastnostjo lastnega imena (stevilcnost prebivalcev Rusije), kljub prvotno obcni besedi v frazemu in nespremenjenemu frazeoloskemu pomenu, prevladala nad frazeolosko zgodbo, ki govori o nekoc stevilnih gomazecih scurkih v marsikateri kuhinji.
Sklep
Frazemi z (iz)lastnoimensko sestavino predstavljajo stevilcno manjsi, a pomemben delez v frazeologiji. Lastna imena v frazemih so lahko motivatorji frazeoloskega pomena, a ob tem izgubijo referenco s posameznim, kar je osnovna funkcija lastnega imena. V frazeoloski zgradbi se kljub apelativiziranemu imenu pri vecini frazemov formalno ohrani v slovanskih jezikih tradicionalno uveljavljena velika zacetnica (iz)lastnoimenske frazeoloske sestavine, vsaj kot dvojnicna norma [prim. 16, s. 21]. Da se apelativizirano ime pise z veliko zacetnico, resda kaze na neko jezikovno anomalijo z normativnega vidika, vendar to razlagamo kot eno od posebnosti v tovrstni frazeologiji. Vsekakor pa se z ohranitvijo velike zacetnice ohrani na eni strani motivacijska pot do izvora frazema in na drugi strani produktiven frazeoloski model za nadaljnje tovrstne jezikovne igre.
Literatura
1. Barac-Grum V. Mogucnosti preobrazbe vlastitog imena / V. Barac-Grum // Rasprave ZJ, sv. 16, 1990. -S. 5-20.
2. Burger H., Dobrovol'skij D., Kühn P., Norrick N. R. Phraseologie: ein internationales Handbuch zeitgenössischer Forschung / H. Burger? D. Dobrovol'skij, P. Kühn, N. Norrick. - Band 28.1. Berlin, New York : Walter de Gruyter, 2007. - 640 s.
3. Dobrovoljc H., Jakop N. Sodobni normativni prirocnik med normo in predpisom / H. Dobrovoljc, N. Jakop. - Ljubljana : Zalozba ZRC, ZRC SAZU, 2011. - 271 s.
4. Fink Arsovski Z. Hrvatsko-slavenski rjecnik poredbenih frazema / Z. Fink Arsovski. - Zagreb : Knjigra, 2006. - 439 s.
5. Fink Z. Hvatamo li za bradu Boga ili boga? O jednom pravopisnom problemu u frazeologiji / Z. Fink // Filologija : casopis Razreda za filoloske znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Knj. 36-37, 2001. - S. 139-148.
6. Fink Z. Hrvatski frazem djevojka (katica) za sve i njegovi ekvivalenti u ruskom jeziku / Z. Fink // VI Slavisticeskije ctenija pamjati professora P. A. Dmitrijeva i professora G. I. Safronova. Sankt-Peterburg : Filologiceskij fakul'tet, 2005. - S. 131-137.
7. Glonar J. Slovar slovenskega jezika / J. Glonar. - Ljubljana : Umetniska propaganda, 1936. - 496 s.
8. Gigafida = besedilni korpus Gigafida. - <http://demo.gigafida.net>.
9. Keber J. Slovar slovenskih frazemov / J. Keber. - Ljubljana : Zalozba ZRC, ZRC SAZU, 2011. - 1158 s.
10. Krzisnik E. Pravopis v slovenski drzavi in slovenskem jezikoslovju / E. Krzisnik // Debatni list Slava VI/1, 1992. - S. 8-17.
11. Krzisnik E. Frazeologija v Slovenskem pravopisu 2001 / E. Krzisnik // Slavisticna revija 51/2, 2003. -S. 221-237.
12. Lyons J. Semantics 1 / J. Lyons. - Cambridge : University Press, 1996. - 371 s.
13. Mokienko V. M. O sobstvennom imeni v sostave frazeologii. / Perspektivy razvitija slavjanskoj onomastiki / V. M. Mokienko. - Moskva, 1980. S. 57-67.
14. Nova beseda = besedilni korpus Nova beseda. - <http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html>.
15. Pierini P. Opening a Pandora's Box: Proper Names in English Phraseology. / Linguistik online 36/4, 2008. - <http://www.linguistik-online.de/36_08/pierini.html>).
16. E. Krzisnik D. Vlastita imena u frazeologiji / D. E. Krzisnik // Onomastica Jugoslavica 8, 1979. - S. 1723.
17. Snoj M. Slovenski etimoloski slovar / M. Snoj. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997. - 900 s.
18. SP 1938 = Slovenski pravopis. / A. Breznik, F. Ramovs. - Ljubljana : Drzavna zalozba Slovenije -Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1962. - 1054 s.
19. SP 1962 = Slovenski pravopis. Ljubljana : Drzavna zalozba Slovenije - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1962. - 1054 s.
20. SP 2001 = Slovenski pravopis. / J. Toporisic et al. - Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa, 2001. - 1805 s.
21. SSKJ = Slovar slovenskega knjiznega jezika. I-V. Ljubljana, 1970-1991.
22. Vidovic Muha A. Slovensko leksikalno pomenoslovje : Govorica slovarja. Ljubljana : Znanstveni institut Filozofske fakultete, 2000. - 328 s.
23. Znika M., Znika M. Vlastito ime i brojivost. Folia onomastica / M. Znika, M. Znika // Croatica 12-13, 2003/2004. - S. 573-578.
24. Zager Karer M. Geografski termini in frazeologija. / M. Zager Karer // Jezikoslovni zapiski 14/2, 2008. -S. 101-122.
Якоп Наташа. Нормативний аспект апелятивiзащl у фразеолот - аномащя чи мовна гра? / Наташа Якоп // Учеш записки Тавршського нащонального ушверситету iм. В. I. Вернадського. Серiя: Фшолопя. Сощальш комушкащь - 2012. - Т. 25 (64), №2 (1). - С. 50-56.
У статп визначено фраземи, яю мктять у своему складi власш назви, поставлено проблему найменування зазначено! групи фразеологiчних одиниць у словенськiй мовц запропоновано трактування апелятивiзацi! у фразеологп як мовно! гри на Грунт аналiзу функцi! власно! назви у структурi фразеологiчно! одиницi
Ключовi слова: фразеолопчш норми, власна назва, апелятивiзацiя, мовна гра, орфографiя.
Yakop Natasha. A Normative Aspect of Apellativization in Phraseology - an Anomaly or a Language Game? / Natasha Yakop // Scientific Notes of V. I. Vernadsky Taurida National University. - Series: Philology. Social Communications. - 2012. - V. 25 (64), №2 (1). - P. 50-56.
This article defines phraseological units with proper names and problematizes their standardization in Slovene. The function of the proper name in the phraseological structure is observed, thus attempting to describe the appellativization in phraseology as a linguistic play.
Key words: phraseological norm, proper name, apellativization, language game, orthography.
Стаття надШшла до редакци 4 травня 2012 року
