CC BY
8Учет записки Тавршського нацюнального утверситету ím. В. I. Вернадського.
Серiя: Фiлологiя. Соцiальнi комуткацИ. - 2012. - Т. 25 (64), № 2 (1). - С. 244-251.
ФРАЗЕОЛОГИЯ И ЯЗЫКОВАЯ ИГРА В КОНТЕКСТЕ ПЕРЕВОДА
УДК 811.162.5'82.2
BESEDNA IGRA V SLOVENSKIH PREVODIH OTROSKE IN MLADINSKE LITERATURE
Valencic Arh Urska Filozofskafakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
Glavni namen prispevka je prikazati besedno igro z vidika frazeoloske inovativne rabe v izhodiscnem jeziku in ugotoviti njihove prevodne ustreznice ter z vidika prevajalske metode v ciljnem jeziku na podlagi otroskih in mladinskih literarnih del, ki so namenjena mladim bralcem v starosti od 7. in 12. leta. Kljucne besede: frazeoloska besedna igra, prenovitev/inovacija/modifikacija, prevodni postopki.
1. Besedna igra
Igranje z besedami, z njihovo obliko in njihovimi pomeni, je v govorni ali pisni obliki prisotno na vseh ravneh sporazumevanja in ni vezano na doloceno besedilno vrsto. Kot sistem izraznih sredstev nam jezik omogoca ne le sporazumevanje, ampak se lahko ob tem tudi poigravamo, ker lahko z njimi, v nasprotju z drugimi komunika-cijskimi sistemi, uporabljamo kreativnost, abstraktnost ali metajezikovne refleksije. Definicije pojma »besedna igra« najdemo v jezikoslovni in literarni teoriji, prav tako v prevodoslovju in frazeologiji. V starejsi prevodoslovni teoriji so z izrazom »besedna igra« razlikovali med metaforicno in nemetaforicno rabo jezikovnih izrazov [5]. V frazeoloski teoriji je »besedna igra« izraz za modificirano (po Burger [1, s. 159]) oziroma kreativno inovativno (po Krzisnik [11, s. 264]) rabo frazemov na podlagi semanticne potence, ker so frazemi zaradi svojih definicijskih lastnosti se posebej primerni za besedno igro na vec plasteh. To ugotovitev je zapisala Greciano[3, s. 196]:
Die Polylexikalität ist ein Appell an die Fragmentierung, die Fixiertheit an die Variabilität, die Figuriertheit an die Litteralisierung.
Glavni namen prispevka je prikazati besedno igro v slovenskih prevodih literarnih del, ki so namenjena mladim bralcem v starosti od 7. in 12. leta. V analizi obravnavamo besedno igro z dveh vidikov. Prvi vidik temelji na gradivu frazeoloskih besednih iger v izhodiscnem jeziku nemscini in njihovih prevodnih resitvah v ciljni jezik slovenscino.1 Pri drugem vidiku pojmujemo besedno igro kot metodo prevajanja v ciljnem jeziku slovenscini na podlagi tujejezicnega besedila.
2. Besedna igra v frazeologiji in v prevodu
1 Prevajanje frazemov iz nemscine v slovenscino je v slovenskem prostoru raziskovala Nedelko [12] v prevodu Plocevinstega bobna Günterja Grassa.
2.1. Frazeolosko besedno igro imenujemo modificirano rabo frazemov.
Modificirano rabo frazemov povzemamo po Krzisnik [11, s. 269], ki loci med
neprenovitvenimi modifikacijami, ki v besedilu realizirajo samo svoj pomen, in med prenovitvenimi modifikacijami, pri katerih vedno nastopa interakcija med frazeolosko besedno zvezo in prosto besedno zvezo, razmerje med njima pa je odvisno od vsakokratne konkretne besedilne uresnicitve. Frazeoloske besedne igre postanejo nestalne jezikovne anomalije in niso zapisane v frazeoloski zavesti posameznega govorca jezikovne skupnosti, so pa (skoraj) vedno del nekega sirsega sobesedila, ki opozarja na formalno in vsebinsko akrobatiko v frazeoloski besedni igri ter s tem namiguje na razumevanje njhove sporocilnosti in izrabo semanticne potence.1
2.2. V vsakem posameznem jeziku sta oblika in pomen povezana na arbitraren nacin, zato vcasih frazema ali frazeoloske besedne igre iz nemscine (L1) ne moremo nadomestiti s frazemom ali podobno frazeolosko besedno igro v slovenscini (L2), ker v L2 ne obstaja ustrezen frazem ali pa v L2 ne moremo uporabiti adekvatne besedne igre.2 V taksnih primerih prevajalci uporabijo prevodni postopek kompenzacije, ko "izgubljeni" frazem zaradi razlik med jezikovnimi sistemi nadomestijo na drugih mestih v ciljnem besedilu. Kadar pa prevajalec frazem v L2 dodaja po lastni presoji, lahko taksen poseg v besedilo primerjamo s priredbo. Besedna igra kot metoda prevajanja je nacin adaptacije, ko prevajalec v ciljnem jeziku uporabi frazem na tistih mestih v besedilu, kjer v izhodiscnem jeziku ni stalne besedne zveze in s tem inovativno ter kreativno spreminja izhodiscno predlogo. V ciljnem jeziku pride do sprememb tudi v slikovnosti in perspektivi.
3. Prevajanje frazemov
Prevajanje frazemov je poseben izziv za prevajalca. Zybatow [26, s. 149] je oznacil frazeme kot nadlezne in nepremostljive ovire, ob katere se prevajalec spotika pri svojem poslu.3 Definicijske lastnosti frazemov (vecbesednost, idiomaticnost in stabilnost) opredeljujejo frazeme do te mere, da postane njihovo prevajanje trd oreh na vseh jezikovnih ravneh (strukturni, semanticni, pragmaticni). Poleg definicijskih lastnosti je pri prevajanju frazemov, ki odrazajo kolektivno zavest dolocenega jezikovnega okolja, nujno potrebno upostevati in ozavestiti druzbeno, kulturno, zgodovinsko, itd. ozadje izhodiscne in ciljne jezikovne skupnosti. Ker je prevajalec prvi bralec izhodiscnega jezika, je pri prvem branju poleg jezikovne kompetence odlocilnega pomena tudi prevajalceva frazeoloska kompetenca v obeh jezikih, da bo lahko prepoznal ne le frazem, ampak tudi besedno igro pri modificiranih frazemih v izhodiscnem jeziku in jo znal adekvatno izraziti v prevodu. Ze pri Güttingerju [5, s. 73] najdemo nasvet, da bralec ne bo opozorjen, preden bo naletel na besedno igro, ampak jo mora sam opaziti.
1 Po Heibertu [6, s. 19] besedna igra ne pomeni le kreativno metajezikovno poigravanje s posameznimi besedami, na primer s homonimi ali vecpomenskimi izrazi kot variantami enake semanticne situacije, ampak je lahko neke vrste besedna igra tudi dobesedno razumevanje pregovora. Frazeologinja Piirainen [23, s. 263] pojasnjujejo »besedno igro« kot dvoumno izrazanje z zavestnim namenom odstopanja od jezikovne norme, bodisi v formalni strukturi bodisi v dolocenih semanticnih in kognitivnih strukturah, pri cemer gre za enkratno uporabljeno besedno igro v dolocenem sobesedilu z dolocenim namenom.
2 Izhodiscni jezik je oznacen kot L1, ciljni jeziki kot L2, L3, L4.
3 Po besedah Greciano [4, s. 107] so prevodi frazemov merilo za kvaliteto prevoda.
4. Predstavitev gradiva
Frazeolosko gradivo v delih pisateljice Christine Nöstlinger so sestavljali modificirani frazemi v izbranih delih, ki so nastala v obdobju med 1972 in 2004. Pisateljica Christine Nöstlinger v svojih delih spregovori o sodobnih ideoloskih, druzbenokriticnih in socialnih temah, ki so del vsakdanje realnosti mlade generacije. Njena posebnost je predvsem v tem, da v svojih delih na preprost in hudomusen nacin razkriva probleme, ki pestijo mlade bralce in jim pri tem ne ponuja enostranskih resitev, ampak jih napeljuje na to, da naj sami postanejo kriticni do okolja in naj sami poiscejo resitve. Ker opisuje realne teme, je tudi jezik v njenih delih odsev sodobne druzbe. Kriticnost do druzbe pa je mogoce razbrati v tipicnih odstopanjih od jezikovne norme, kot so tvorjenke, neologizmi ter poigravanje s konvencionalnostjo v frazemih.
Pri analizi besedne igre kot posledico prevajalske metode je gradivo predstavljal roman za otroke nizozemske pisateljice Hanne Kraan z naslovom Verhalen van de boze heks, ki je nastal v izvirnem izhodiscnem jeziku nizozemscini in prevod Zgodbe o cavknjeni carovnici v slovenscino, pri cemer je po navedbah zalozbe za predlogo sluzil prevod v anglescino Tales of the Wicked Witch. Za primerjavo je sluzil tudi prevod v nemscino [9]. V pravljicni zgodbi o cavknjeni carovnici pisateljica Hanna Kraan na otrokom prijazen nacin opisuje prigode, ki jih dozivljajo gozdni prebivalci, kadar v njem gospodari carovnica. Najhujse potegavscine carovnice, ki je vcasih prijazna, vcasih hudobna, gozdni prijatelji na koncu vendarle premagajo, se posebej, kadar ji s skupnimi mocmi prekrizajo racune.
5. Analiza
5.1. Na podlagi korpusne analize v frazeoloskem gradivu pisateljice Nöstlinger sem modificiranim frazemom v L1 poiskala prevodne resitve v L2. Ob prizadevanju ohraniti znacilnosti modificiranega izhodiscnega frazema sem v ciljnem jeziku ugotovila naslednje prevodne resitve: modificirana raba frazema (1), modificirana raba frazema in dodana interpretacija (2), nemodificirana raba frazema -> frazem v slovarski obliki (3), nemodificirana raba frazema -> dobesedni prevod (4), (5).
Pri ohranitvi modifikacije v L1 in L2 prevajalec uporabi ciljni frazem s prevodnim postopkom substitucije in pravilno dekodira sporocilnost besedne igre. V ciljnem jeziku poisce ustrezno strukturno in semanticno prenovitev in ohrani koherentnost v prevodu.
(1) nem. »So, so«, hat der Opa gesagt, »dumm sind sie! Und warum sind sie denn dumm?«
Der Kumi-Ori hat mit den Gurkenschultern gezuckt.
slo. »Tako, tako,« je rekel dedek, »neumni so! In zakaj so neumni?«
Kumi Ori je skomignil s kumaricnimi rameni.
V primeru (1) je kinegram mit Schultern zucken v pomenu 'izrazati nevednost' modificiran v svoji strukturi s tem, da je avtorica spremenila morfemsko zgradbo samostalniske sestavine Schultern («ramena») in dodala Gurken- («kumarice»), saj je Kumi-ori v besedilu kumaricni kralj. V prevodu je ohranjena struktura v okviru jezikovnih danosti kumaricni in s tem tudi pomen modificirane rabe.
V nekaterih primerih je modificirani rabi frazema v L1 ob ohranitvi modificirane rabe v L2 dodana interpretacija.
(2) nem. Der Direktor schüttelte dem Hund die Pfote und teilte ihm mit, dass
morgen um zehn Uhr die Generalprobe sei, und bat, der Hund möge pünktlich erscheinen.
slo. Direktor je segel psu v sapo, jo mocno stresel in mu povedal, da je naslednjega dne ob desetih dopoldan generalka, in prosil psa, naj bo cimbolj tocen.
V primeru (2) sta tako frazem v L1 jmdm. die Hand schütteln kot tudi frazem v L2 seci komu v roko modificirana s postopkom leksikalne substitucije (L1: Hand->Pfote; L2: roka->sapa) z namenom na igriv nacin priblizati bralcu fiktiven pripovedni svet. V L2 je dodatna razlaga jo mocno stresel vkljucena v besedilno okolje. Postopek dodatnega interpretiranja v L2 ni nujen, je pa pogosta prevodna resitev v L2 morda zato, ker je prevajalec menil, da mladi bralec potrebuje dodatno razlago. Izpustitev modifikacije v L2 je posledica neprepoznavnosti besedne igre. V prevodu je uporabljen prevajalski postopek nevtralizacije ali pa je frazem dobesedno preveden.
(3) nem. Seine Haut fühlte sich wie der Tirolerputz auf dem Haus von der Tante Trude an.
Und das Ärgste war: Vom Scheitel bis zu den kleinen Zehen juckte der verflixte Tirolerputz zum Irrewerden!
slo. Koza je bila taka kot omet na hisi njegove tete Trude. Najhujse pa je bilo: Tale zoprni omet ga je srbel od glave do pete, da je mislil, da bo znorel!
V primeru (3) je v L1 frazem vom Scheitel bis zur Sohle v pomenu 'povsem' substituiran in razsiijen vom Scheitel bis zu den kleinen Zehen (''od temena vse do malih prstov na nogi''), medtem ko je v L2 uporabljen frazem od glave do pete, ki ne izraza adekvatnosti v L1. V slovarski obliki najdemo naslednje variante: od nog do glave, od glave do peta /od temena do podplatov. V prevodu se izgubi besedna igra, s katero je avtorica poudarila obseg tezave, ki je pestila glavnega junaka.
Besedno igro predstavljajo tudi elipticne rabe frazemov v L1.
(4) nem. »Schiss?«, fragte sie. »Großen Schiss!«, antwortete der Franz.
Ziemlich stumm gingen die Gabi und der Franz zur Schule. Aber sie hielten einander
an der Hand. Ein bisschen Trost war das für den Franz schon.
(4) slo. »Sranje?« je vprasala. »Veliko sranje!« je odgovoril Franc. Precej redkobesedna sta Gabi in Franc stopala proti soli. Toda drzala sta se za roke. Rahla tolazba je za Franca to ze bila.
Frazemi v elipticni obliki ne izgubijo svojega pomena. V primeru (4) pa prevajalec ni prepoznal besedne igre, kajti Schiss je sestavina frazema Schiss haben v pomenu 'bati se cesa'. Prevod v L2 'sranje' semanticno ne ustreza izvirnemu frazemu, ker v L2 leksem sranje izraza 1) iztrebke, 2) kar je malo vredno, nepomembno ali 3) nejevoljo. Tudi besedilno okolje (drzala sta se za roke, tolazba) namiguje na frazeoloski pomen.
S pogosto uporabo krilatic, ki izhajajo iz pravljic, legend ali drugih besedil, Nöstlinger namiguje na bralcevo kompetentnost in predpostavlja njihovo razumevanje.
(5) nem. »Sei nicht so wehleidig«, rief die Gabi. »Du bist echt ein Prinz auf der Erbse!« slo. »Ne bodi tako obcutljiv,« je zaklicala Gabi. »Si pa res princ na grahu!«
Naslov Andersenove pravljice Die Prinzessin auf der Erbse je v L1 substituiran (Prinzessin -> Prinz) in kataforicno vpeljan s parafrazo (Sei nicht so wehleidig). V L2 ima pravljica naslov Princeska na zrnu graha in v L2 je substitucija sicer ohranjena, medtem ko je sestavina zrno izpuscena. Dobesedni prevod zveni nekoherentno in pri bralcu ne izzove besedne igre.
5.2. Pri korpusni analizi romana Zgodbe o cavknjeni carovnici pisateljice Hanne Kraan je prevajalec uporabil frazeme v slovenscini kot metodo prevajanja. V analizi smo ugotavljali prevod frazemov v slovenscini (L3) in jih primerjali z besedilom v nizozemscini (L1), anglescini (L2) in nemscini (L4). Ker so frazemi v literarnih besedilih v primerjavi z drugimi besedilnimi vrstami jezikovni znaki, pri katerih so konotativne moznosti najbolj izkoriscene [2, s. 214], je prevajalec s svojim kreativnim posegom v ciljno besedilo na dolocenih mestih dosegel drugacen ucinek kot je bila dana v izhodiscni literarni predlogi. Ugotovili smo, da prevajalec v slovenscini ni uporabil frazema le kot nadomestilo za prosto besedno zvezo ali leksem v izhodiscnem jeziku (6, 7, 8) ali ampak tudi kot konotativni dodatek k opisu situacije (9).
(6) niz. 'Of ze jaagt je het hele bos door. of ze verzint de gekste toverkunsten ' bromde de vos.
angl. „Either she chases us trough the entire wood or she casts the maddest magic spells," muttered the fox.
slo. „Podi nas cez drn in strn, ali pa bruha nemogoce carovniske zarotitve, " je zamrmrala lisica.
nem. »Entweder sie jagt einen durch den Wald, oder sie denkt sich die verücktesten Zaberukunststücke aus«, brummte der Fuchs.
(7) niz. 'We worden allemaal te dik ook, nu we niet meer voor haar op de loop hoeven,' zei de egel.
angl. "We are all getting too fat now that we don't have to run away from her anymore, " said the hedgehog.
slo. „Odkar naspreganja naokrog," je ugotovil jez, „smo se zredili kotpujsi!" nem. »Wir werden auch alle zu dick, weil wir nicht mehr vor ihr wegrennen müssen,« sagte der Igel.
Pri primeru (6) je prosto besedno zvezo v L1 hele bos door in v L2 trough the entire wood v pomenu 'po celem gozdu' v ciljnem jeziku slovenscini nadomestila stalna besedna zveza cez drn in strn, ki ima v Slovarju slovenskega knjiznega jezika razlago 'ne po poti, naravnost cez kakrsenkoli svet'. V (7) je ugotovitev, da so zivali postale predebele (te dik/zu dick/too fat) v slovenscini prevajalec nadgradil s primero zrediti se kot pujs.
(8) niz. 'Wat kan het je schelen, ' gaapte de hass. 'Ze is weg, en wij heben rust. ' 'Rust, ja, ' zei de egel.
angl. „Why shold you care?" said the hare with a yawn. "She's gone, and we have peace and quiet." "Peace and quiet, yes, " said the hedgehog. slo. ,,Kaj te briga?" je prhnil zajec in zehnil. „Sla je in mirna Bosna." „Mirna Bosna, ja" mu je odbrusil jez.
nem. »Das kann dir doch egal sein«, sagte der Hase und gähnte. »Sie ist weg, und
wir
haben unsere Ruhe. « »Ruhe, ja«, sagte der Igel.
Pri primeru (8) dobesedni pomen zveze heben rust izraza 'zdaj imamo mir' in ni frazeolosko obarvan. V angleskem prevodu se pojavi frazeoloska igra v frazemu peace and quiet, ki konotativno ne spremeni izhodiscnega izraza. V slovenscini pa uporaba
frazema (pa) mirna Bosna 'saj je vseeno' ze mocno meji na adaptacijo, ker je uporabljena podkrepitev tudi kulturolosko zaznamovana in ima semanticno potenco tudi v ponovitvi.
(9) niz. De vleermuis keek ze tevreden na. Hij gaapte, rekte zich uit en zei: 'Zo, nu kan ik tenminste weer rustig slapen! '
angl. Contentedly, the bat watched them go. He yawned, stretched, an said, "There we are, now at least I can go back to sleep! "
slo. Netopir jih je zadovoljno opazoval. Zehnil je, se pretegnil in dahnil: „Mnogo hrupa za nie. Koncno se bom lahko naspal."
nem. Die Fledermaus schaute ihnen zufrieden nach. Sie gähnte, streckte sich und sagte: »So, jetzt kann ich wenigstens wieder ruhig schlafen. «
Z uporaba krilatice iz naslova Shakespearove veseloigre Mnogo hrupa za nie, ki je del frazeoloskega zakladnice tudi v slovenskem jeziku v pomenu 'mnogo nepotrebnega razburjanja' je prevajalec interpretiral izhodiscno besedilo do te mere, da je zgolj na podlagi besedilnega okolja portretiral figuro netopiija in nadgradil denotativno dimenzijo. 6. Ugotovitve
Prevajanje frazemov ni vprasanje norme, temvec vprasanje kulture in semiotike v doloceni jezikovni skupnosti ter ubeseditev slikovne govorice v dolocenem jeziku. Frazemi niso samo poimenovanja predmetnosti in pojavnosti v smislu denotacije, ampak izrazajo tudi razmeije do predmetnosti in pojavnosti v smislu konotacije. Njihovo prepoznavanje in razumevanje v izhodiscnem besedilu ne zadostuje, nujna je tudi interpretacija ubeseditve, ki v izhodiscnem besedilu ni vedno eksplicitno izrazena z jezikovnimi sredstvi. Pri analizi modificiranih frazemov in njihovih prevodov sem ugotovila, da najvecji problem pri prevajanju predstavljata nedoslednost in relativno slabo poznavanje frazeoloskega gradiva v izhodiscnem jeziku, kar je predpogoj za uspesno dekodiranje smiselne povezave med frazeoloskim pomenom in prenovitveno rabo. Vzrok za napake pri prevodih besedne igre je tudi to, da se prevajalec prehitro zadovolji s svojim razumevanjem sinhrone motivacije. Analiza besedne igre kot prevajalske metode je pokazala, da so besedne igre lahko nacin priredbe literarne predloge in relativirajo trditev, da so prevodi ponovno ubesedovanje necesa, kar je z jezikovnimi znaki ze izrazeno. V obeh primerih mora prevajalec razumeti sporocilnost danega besedila in se zavedati, da sporocilnost posreduje mlademu bralcu, ki svojo frazeolosko kompetenco sele razvija. Za nadaljno raziskavo bi bila zanimiva primeijava v prevodih drugih del otroske in mladinske literature ali primeijava z drugimi jeziki.
Literatura
1. Burger H. Phraseologie. Eine Einführung am Beispiel des Deutschen / H. Burger. - Berlin : Erich Schmidt Verlag, 2010. - 239 s.
2. Fleischer W. Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache / W. Fleischer - Tübingen : Max Niemeyer Verlag, 1997. - 299 s.
3. Greciano G. Idiom und sprachspielerische Textkonstitution / G. Greciano // Beiträge zur allgemeinen und germanistischen Phraseologieforschung / J. Korhonen (ur.) - Oulu, 1987. - S. 193-206.
4. Greciano G. Deutsch-Französische Konvergenzen / G. Greciano // Phraseme in Kontext und Kontrast / Greciano G./Rothkegel A. (ur.). - Bochum : Brockmeyer, 1997. - S. 99-115.
5. Güttinger F. Zielsprache. Theorie und Technik des Übersetzens. / F. Güttinger. - Zürich : Manesse Verlag, 1963. - 233 s.
6. Heibert F. Das Wortspiel als Stilmittel und seine Übersetzung / F. Heibert - Tübingen : Gunter Narr Verlag, 1993. - 319 s.
7. Kraan H. Verhalen van de boze heks / H. Krran. - Rotterdam : Lemniscaat, 1990. - 110 s.
8. Kraan H. Böse Hex, liebe Hex / H. Krran. - Würzburg : Benziger Edition, 1992. - 112 s.
9. Kraan H. Tales of the Wicked Witch / H. Krran. - Arden North Carolina : Front Street & Lemniscaat, 1995. - 107 s.
10. Kraan H. Zgodbe o cavknjeni carovnici / H. Krran. - Ljubljana : Epta, 1998. - 101 s.
11. Krzisnik E. Izraba semanticne potence frazemov. Slavisticna revija. Posebna stevilka. / E. Krzisnik. -Ljubljana : Slavisticno drustvo Slovenije 2006. - S. 259-279.
12. Nedelko V. Frazeologija pri prevajanju umetnostnih besedil: izdelava teorije prevajanja frazemov in frazeoloskih ponovitev s pomocjo opisa in klasifikacije nemskih frazemov in njihovih prevodov ob primeru romana Plocevinasti boben avtorja Günterja Grassa. Magistrsko delo. / V. Nedelko. -Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2006.
13. Nöstlinger C. Krankengeschichten vom Franz / C. Nöstlinger. - Hamburg : 0etinger,1990. - 63 s.
14. Nöstlinger C. Franceve bolezenske zgodbe / C. Nöstlinger. - Celovec-Ljubljana-Dunaj : Mohorjeva zalozba, 2000. - 64 s.
15. Nöstlinger C. Schulgeschichten vom Franz / C. Nöstlinger. - Hamburg : Oetinger, 1987. - 61 s.
16. Nöstlinger C. Franceve solske zgodbe / C. Nöstlinger. - Celovec-Ljubljana-Dunaj : Mohorjeva zalozba, 1999. - 61 s.
17. Nöstlinger C. Der Hund kommt! / C. Nöstlinger. - Weinheim Basel : Beltz & Gelberg, 1987. - 202 s.
18. Nöstlinger C. Pes gre v sirni svet / C. Nöstlinger. - Ljubljana : MK, 1995. - 152 s.
19. Nöstlinger C. Fußballgeschichten vom Franz / C. Nöstlinger. - Hamburg : Oetinger, 2002. - 64 s.
20. Nöstlinger C. Franceve nogometne zgodbe / C. Nöstlinger. - Celovec-Ljubljana-Dunaj : Mohorjeva zalozba, 2004. - 66 s.
21. Nöstlinger C. Wir pfeifen auf den Gurkenkönig / C. Nöstlinger. - Weinheim Basel : Beltz & Gelberg, 1972. - 165 s.
22. Nöstlinger C. Pozvizgamo se na kumaricnega kralja / C. Nöstlinger. - Ljubljana : MK, 1994. - 129 s.
23. Piirainen E. Das geht durch Mark und Pfennig. Usualisiertes Wortspiel in der deutschen Phraseologie. / E. Piirainen // Wörter in Bildern - Bilder in Wörtern. Beiträge zur Phraseologie und Sprichwortforschung aus dem Westfällischen Arbeitskreis / R. S. Baur, C. Chlosta, E. Piirainen (ur.) -Hohengehren : Schneider Verlag, 1999. - S. 263-283.
24. Slovar slovenskega knjiznega jezika. I-V. Ljubljana, 1970-1991.
25. Srebnik A. Nizozemsko slovenski slovar = Nederlands Sloveens woordenboek / A. Srebnik - Ljubljana : DZS, 2007. - 578 s.
26. Zybatow L. Übersetzen von Phraseologismen oder was bringt die kognitive Linguistik dem Übersetzer? / L. Zybatow // Phraseologismen in Text und Kontext. Phrasemata I. Bielefelder Schriften zu Linguistik und Literaturwissenschaft / J. Wirrer (ur.) - Bielefeld : Aisthesis Verlag, 1998. - S. 149-167.
Валенчич Арх Уршка. Гра raiB у словенських перекладах дитячо1 та юнацько1 л^ератури / Арх Уршка Валенчич // Учеш записки Тавршського нацюнального ушверситету iM. В. 1 Вернадського. Серiя: Фшолопя. Сощальш комушкацй. - 2012. - Т. 25 (64), №2 (1). -С. 244-251.
У стати на матерiалi дитячих i юнацьких художшх текспв для читач1в вщ 7 до 12 роюв розглядаеться гра oiiB з точки зору шновацшного використання фразеологiзмiв у MOBi орипналу, а також робиться спроба знайти lXHi вщповщники в мовi перекладу.
KnwHoei слова: фразеолопчна гра ^в, оновлення / шноващя / модифжащя, процедури (прийоми) перекладу.
Valenchich Arh Urshka. Word Play in Slovene Translations of Children's and Youth Literary Works / Arh Urshka Valenchich // Scientific Notes of V. I. Vernadsky Taurida National University. - Series: Philology. Social Соmmunications. - 2012. - V. 25 (64), №2 (1). - R 244-251.
The main purpose of this contribution is to present a word play from two perspectives: in terms of the phraseological modification in the source language and its translation equivalents and in terms of the translation method in the target language. The analysis is based on children's and youth literary works that are intended for young readers aged between 7 and 12.
Key words: phraseological word play, modification, translation procedures.
Cmammn Hadiumna do pedaK^il 17 6epe3Hn 2012 pouy
