CC BY
4Izvirni znanstveni clanek
UDK:81'37
SLOVAROPISNI VIDIK SAMOSTALNISKIH NEFRAZEOLOSKIH VECBESEDNIH LEKSEMOV1
Spela Petric
Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU
Ljubljana, Slovenija
Key words: lexicography, lexicalization, multi-word lexeme, semantic derivation, semantic feature, semantic merger, semantic transfer, transformational (generative) word-formation theory.
Summary: This paper builds on the analysis of the semantic properties of slovene multi-word lexemes with potential terminological meaning which are most relevant from a lexicographical perspective. Semantic properties are analyzed from the perspective of transformational (generative) word-formation theory, the distinctive semantic features (semes) and semantic derivation respectively semantic transfers which contribute to new syntactic-semantic combinations of individual compounds of a phrase, to the consequent merger of their meanings to form a single meaning of a set phrase and to a higher level of lexicalization and firmness of a multi-word lexeme.
Kljucne besede: leksikalizacija, pomenotvorje, pomenska sestavina, pomenska zlitost, pomenski prenos, skladenjsko besedotvorje, slovaropisje, vecbesedni leksem.
Povzetek: V prispevku so predstavljene leksikalnopomenske lastnosti slovenskih vecbesednih leksemov s potencialnim terminoloskim pomenom, ki vplivajo na njihov slovarski prikaz. Osvetljene so zlasti s skladenjskobesedotvornega, pomenskosestavinskega in pomenotvornega vidika oz. z vidika pomenskih prenosov posameznih sestavin zveze, ki prispevajo k novim skladenjsko-pomenskim kombinacijam teh sestavin, k posledicnemu povezovanju njihovih pomenov v enotni pomen besedne zveze v smeri skupa, sklopa in zrasleka ter k visji stopnji leksikaliziranosti in ustaljenosti vecbesednega leksema.
1 Prispevek je prirejen na podlagi monografije z naslovom Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja (2018).
0 Predmet raziskave je slovaropisni vidik slovenskih samostalniskih vecbesednih leksemov brez konotativnega pomena, ki imajo kot taki terminoloski potencial. Osnovni gradivski vir je Slovar novejsega besedja slovenskega jezika (2014), v nadaljevanju SNB.
1 Ker prispevek poleg jezikoslovne analize stalnih besednih zvez vkljucuje tudi prakticni slovaropisni vidik, izhajam iz stalisca, da je stalna besedna zveza leksem (leksikalna enota), tako kot tvorjena ali netvorjena beseda.2 Leksemske lastnosti stalnih besednih zvez proucujem zlasti z leksikalnopomenskega vidika, ker so z besedo izenacene na pomenski ravnini. Pri proucevanju pomena vecbesednih leksemov teoreticno izhajam iz strukturalnega pojmovanja pomena leksema, ki kot lekseme razume tudi stalne besedne zveze (gl. Vidovic Muha 2000a: 22-24; 2003: 37-39; 2011: 25; 2013: 25-27).
Leksikalnopomenske lastnosti vecbesednih leksemov, ki potrjujejo leksemskost stalnih besednih zvez in hkrati dolocajo nacin slovarskega prikaza, so v prispevku osvetljene s skladenjskobesedotvornega,3 pomenskosestavinskega4 in pomenotvornega5 vidika. Osnovo za uslovarjanje vecbesedne leksike predstavlja tipologija, ki temelji na stopnji zlitosti pomenov sestavin, ki tvorijo zvezo, v en pomen vecbesednega leksema (vecbesedni leksemi se tako delijo v stiri skupine: od pomensko najmanj trdne do najtrdnejse zveze si sledijo sestava, skup, sklop in zraslek)6 Omenjena tipologija omogoca ugotavljanje stopenj leksikaliziranosti vecbesednih leksemov.
2 Skladenjskobesedotvorni vidik omogoca obravnavo pomensko prozornih besednih zvez oziroma takih z leksikaliziranim pomenskim prenosom sestavin(e) kot pretvorbo skladenjskih razmerij zlasti na ravni stavcne
2 Zato so stalne besedne zveze zlasti v novejsih slovarjih razmeroma pogosto obravnavane kot leksemi (imajo razlago, ponazarjalno gradivo ipd.).
3 Teoreticno izhodisce predstavljata monografiji Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk (1988a) in Slovensko skladenjsko besedotvorje A. Vidovic Muha (2011).
4 Teoreticno izhodisce predstavljata monografiji Slovensko leksikalno pomenoslovje (Govorica slovarja) (2000) in Slovensko leksikalno pomenoslovje (2013) A. Vidovic Muha.
5 Teoreticno izhodisce predstavljata monografiji Slovensko leksikalno pomenoslovje (Govorica slovarja) (2000) in Slovensko leksikalno pomenoslovje (2013) A. Vidovic Muha.
6 Glavno merilo za razvrscanje vecbesednih leksemov je jezikovna raba, potrjena v gradivu, ki ga zajemajo besedilni korpusi (zlasti Gigafida). Tipologijo, ki jo je v slovenistiki uveljavil J. Toporisic (1973/74: 273-279; 1982: 364-366), A. Vidovic Muha pa jo je uporabila pri analizi vecbesednih terminov (1988b), povzemam po ruskem jezikoslovcu N. M. Sanskem (19631, 20116).
povedi (propozicije) (gl. Vidovic Muha 1988a: 5-6, 9, 175-176). Pomensko razmerje med jedrom in dolocujoco sestavino vecbesednega leksema se lahko v besedilu izrazi (1) s strukturo samostalniske zveze z desnim prilastkom, (2) s strukturo samostalniske zveze z levim prilastkom (samostalnik v desnem prilastku je, ce ima moznost popridevljenja, obravnavan kot predstopnja levega prilastka) ali (3) s strukturo medponskoobrazilne zlozenke (samostalnik v desnem prilastku je obravnavan kot skladenjska podstava zlozenke).7 S pretvorbnimi izraznimi moznostmi tovrstnih pomenskih razmerij ugotavljamo tudi morebitno variantnost vecbesednih leksemov v besedilu (med zvezo z desnim prilastkom in zvezo s pretvorjenim pridevniskim prilastkom), ki je pri novejsem besedju zaradi manjse stopnje ustaljenosti v rabi pogostejsa, npr. industrija zabave in zabavna industrija.
2.1 S postopkom pretvorbe zveze z levim pridevniskim prilastkom (npr. negovalna bolnisnica) v zvezo z desnim samostalniskim prilastkom, ki je motivacijsko izhodisce vrstnega pridevnika (npr. bolnisnica za negovanje), se doloca skladenjska podstava vrstnega pridevnika. Skladenjska podstava vrstnega pridevnika razkriva razmerje med pomenom besede, ki pridevnik tvori, in pomenom samostalniskega jedra, ki ga pridevnik doloca (zgoraj navedena primera zvez izkazujeta pomensko razmerje namenskosti) (prim. Vidovic Muha 1981: 124; 2000a: 310-321; 2013: 385-401).
Pretvorbno-tvorbni vidik besednih zvez z ugotavljanjem morebitnega pomenskega razmerja med samostalniskimi jedri (vec) besednih zvez in samostalnikom, ki motivira vrstni pridevnik kot dolocujoco sestavino teh zvez, omogoca izpeljavo in natancnejso opredelitev leksikalnega pomena vrstnega pridevnika (Vidovic Muha 2000a: 310-321; 2013: 385-401). Ker je vsaka sestavina zveze z leksikaliziranim pomenskim prenosom sestavin(e) v istem pomenu hkrati tudi sestavina vec drugih zvez (ker je pomen posameznih sestavin torej leksikaliziran, ustaljen), je pomen tovrstne zveze kot celote mogoce slovarsko razcleniti na pomen vrstnega pridevnika in pomen samostalniskega jedra (oziroma ga kot uporabnik slovarja po obratni poti sestaviti iz razlag posameznih sestavin). S tem pa lahko postane natancnejsa tudi slovarska razlaga vrstnega pridevnika (npr. vrtni: ki je na vrtu (razmerje krajevnosti): vrtni palcek, vrtna uta [...]; ki je namenjen za urejanje vrta (razmerje posredne namenskosti): vrtna kosilnica, vrtne skarje
7 Primer iz monografije Slovensko skladenjsko besedotvorje (Vidovic Muha 2011: 99): liker iz ananasa - ananasov liker - ananasliker.
[...]) in razsiri splosnorazmerno slovarsko razlago tipa ki se nanasa na [...] oz. ki je v zvezi s/z [...] (npr. ki je v zvezi z vrtom).
Najproduktivnejsi pomenski tip vrstnih pridevnikov (gl. Vidovic Muha 2000a: 310-321; 2013: 385-401) pri novejsih vecbesednih leksemih tvorijo namenski8 z neglagolniskim jedrom in posrednonamenski vrstni pridevniki (npr. bivalni vrt [za bivanje], bolecinski prag [za bolecino, pri bolecini], borzni posrednik [za poslovanje na borzi], davcna stevilka [za urejanje davkov, pri davkih], dokapitalizacijski delez [za dokapitalizacijo, pri dokapitalizaciji], igralna palica [za igranje]). Druga pomenska razmerja so se krajevnost (balkanske vojne, cestna ovira, domaci studio, dunajski zrezek, evropski parlament, francoska struca, kitajski datelj, poulicno gledalisce, ozonska luknja, slovenska pomlad), casovnost (adventni vencek, predmenstrualni sindrom), spremstvenost (ekoloska trznica, evrsko obmocje, kvarcna ura, panoramska cesta, veczariscno steklo, vodna postelja, zracna blazina, ergometricno kolo) in sestavinskost (besedilni korpus, blagovno-trgovinski center, crtna koda, racunalniska mreza, solatni bar).
3 Strukturalno analiziran pomen vecbesednih leksemov omogoca prikaz razlicnih stopenj pomenske zlitosti sestavin vecbesednih leksemov, ki se odrazajo kot razlicne pomenskosestavinske9 kombinacije z razlicno stopnjo leksikaliziranosti (Zele 2004: 136; Zele 2005: 243-244). Za sestave je zaradi odsotnosti pomenskih prenosov znacilna razpoznavnost pomenskih sestavin posameznih besed iz pomenskosestavinske zgradbe celotne zveze. Za skupe, sklope in zrasleke pa je zaradi pomenskega prenosa najmanj ene od sestavin in s tem povezane spremembe odnosa med sestavinama znacilna visja stopnja pomenske zlitosti sestavin in s tem izrazitejsa leksikaliziranost celotne zveze, ki se glede na pomenskosestavinsko zgradbo posameznih sestavin kaze kot nova pomenskosestavinska kombinacija (Vidovic Muha 1988b: 85-86; Zele 2004: 142-143; Zele 2005: 243-244).
3.1 Povezovalnost pridevniskih pomenskih sestavin (Vidovic Muha 2000a: 63; 2013: 76) ponazarja obsirna mnozica vecbesednih leksemov s
8 Nekatere je mogoce pojasnjevati tudi z zelo splosno krajevnostjo [pri ...].
9 »Slovarski pomen doloca hierarhicna urejenost pomenskih sestavin [.] Temeljno urejevalno nacelo slovarskega pomena je [.] sintagmatsko: podredno razmerje pomenskih sestavin s skladenjsko vodilno, sicer dolocano z uvrscevalno pomensko sestavino (UPS) in razlocevalnimi pomenskimi sestavinami (RPS) kot skladenjsko odvisnimi, sicer pa dolocujocimi, je posledica naravne (kategorialne) strukturiranosti predstave denotatov« (Vidovic Muha 2000a: 53).
prilastkom digitalni ali elektronski, ki poimenujejo elektronske naprave ali internetne storitve, dejavnosti. Pridevnika namrec s pomenskimi sestavinami pomensko dolocata samostalniska jedra kot digitalne, elektronske razlicice izhodiscne pojavnosti in tako povezujeta denotate vec razlicnih jedrnih samostalnikov, kot sta npr. posta, redovalnica, pa tudi samostalnikov s podkategorijo clovesko v izhodiscnem pomenu, npr. tajnica, varuska, kjer je prek metafore ohranjena funkcija dolocenega poklica, izgubi pa se kategorialna sestavina zivosti.
Primeri10 vecbesednih leksemov s samostalniskimi jedri, ki so v izhodiscnem pomenu
(1) stvari, predmeti: crnilo - sklop elektronsko crnilo (uvrscevalna pomenska sestavina (UPS): tehnologija; razlocevalne pomenske sestavine (RPS): ki omogoca graficni prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso obcutljivi na soncno svetlobo); denar - sklop elektronski denar (UPS: denar, RPS1: na racunih, RPS2: ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med razlicnimi racuni); redovalnica - sklop elektronska redovalnica (UPS: storitev, RPS1: ki starsem omogoca pregled nad solskimi ocenami [...], RPS2: prek interneta); slovar - sklop elektronski slovar (UPS: slovar, RPS: v elektronski izdaji); tablica - skup elektronska tablica11 (UPS: elektronska naprava, RPS1: majhni tablici podobna, RPS2: za evidentiranje prehodov cestninskih postaj);
(2) storitve, dejavnosti: forum - sklop elektronski forum (UPS: spletno mesto, RPS: na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja mnenja, stalisca); podpis - sklop elektronski podpis [sinonima digitalni podpis, e-podpis] (UPS: kodirana datoteka, RPS: ki omogoca preveritev istovetnosti podpisnika); poslovanje - sklop elektronskoposlovanje (UPS: poslovanje, RPS: prek internetnega omrezja) posta (in s tem povezan naslov) - sklop elektronska posta (UPS: sistem, RPS1: za posiljanje sporocil, RPS2: med uporabniki racunalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrezja); sklop elektronski naslov [sinonima e-postni naslov, e-naslov] (UPS: naslov, RPS1: za posiljanje in prejemanje elektronske poste [...]); trgovanje - sklop elektronsko trgovanje (UPS: trgovanje, RPS: prek internetnega omrezja).
4 S pomenotvornega vidika so obravnavane vrste pomenskih prenosov (sestavin) stalne besedne zveze; posledica le-teh so razlicne stopnje
10 Vsi primeri in razlage so, ce ni drugace navedeno, iz SNB.
11 Skupi so pri navajanju gradiva oznaceni tako, da je sestavina s prenesenim pomenom podcrtana.
pomenske zlitosti sestavin vecbesednega leksema. Metonimicni (npr. avkcijska hisa, solatni kroznik, desetdnevna vojna, daytonski sporazum, alzheimerjeva bolezen) in metaforicni pomenski prenos (npr. avtomatska tajnica, kuhinjski otok, zascitne slusalke, sojin sir, bolecinski prag, davcna oaza) namrec prispevata k povezovanju pomenov posameznih besed v besedni zvezi v enotni, celotni pomen in sta zato pogoj za leksikalizacijo stalne besedne zveze, ki je kot leksikalna enota clenjena samo navidezno, izrazno - globinsko, pomensko pa je celovita.
Pomenski prenos, vezan na eno sestavino besedne zveze, je lahko leksikaliziran ali neleksikaliziran.
V nasprotju z zrasleki (ameriski slamnik, kacji pastir12) in sklopi (crna skrinjica, drobni tisk, lezeci policaj, pasovna sirina), kjer gre za pomenski prenos celotne zveze, je pri skupu prenesena ena sestavina, pri cemer gre lahko za leksikalizirani ali neleksikalizirani pomenski prenos.
Pri skupih z leksikaliziranim pomenskim prenosom prilastkovne sestavine je pomenska analiza vrstnega pridevnika s prenesenim pomenom mozna, ker se je metaforicno nastali pomen osamosvojil. Leksikaliziranost pomena potrjuje besedilo;13 taki pridevniki dolocajo razlicna samostalniska jedra, npr. pametni + hisa, kartica.
Primeri:
pametna hisa (UPS: hisa, RPS: z racunalnikom, ki centralno vodi in usklajuje dolocene sisteme in opravila z namenom zmanjsati uporabo energije)
pametna kartica (UPS: kartica, RPS: plasticna z vdelanim cipom za hranjenje informacij)
pametna tabla in interaktivna tabla (UPS: tabla, RPS: elektronska, navadno povezana z racunalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik)
12 Primer je iz SSKJ.
13 »Besedilne uresnicitve metaforicno motiviranega pomena so merilo stopnje leksikaliziranosti« (Snoj 2004: 166). Zveze, ki dokazujejo pomen, F. Novak imenuje tipicne zveze, vse tipicne zveze skupaj pa imenuje mrezo tipicnih zvez (Novak 1975: 38). Tudi S. Suhadolnik poudarja pomembnost sobesedila pri dolocanju pomena: »Iz spoznanja, da zivita beseda in njen pomen le v sobesedilu, in sicer v tipicnem sobesedilu, bodo imele besede ob sebi tako navadne, proste zveze z ustreznimi vezavami kot posebne in stalne oz. terminoloske ter frazeoloske zveze. [...] Vse to gradivo potrjuje pomene in kaze mozne realizacije v sobesedilu, s tem pa tudi stalnost in sistemskost knjiznega jezika« (Suhadolnik 1968: 222).
pametni telefon (UPS: elektronska naprava, RPS: ki zdruzuje funkcije prenosnega racunalnika in mobilnega telefona)
Leksikaliziran pomen dolocene besede torej potrjuje mnozica besednih zvez, ki jih le-ta v dolocenem pomenu tvori (npr. pametni + hisa, kartica), v svojem neleksikaliziranem pomenu pa se beseda pojavlja samo kot (dolocujoca ali jedrna) sestavina navadno le ene, edine stalne besedne zveze (npr. fotografski spomin). Stalna besedna zveza z novim pomenskim prenosom pridobi nov pomen in tudi visjo stopnjo ustaljenosti, trdnosti.
Z neleksikaliziranim pomenskim prenosom se spremeni skladenjsko-pomensko razmerje med sestavinama besedne zveze. Pretvorba stalne besedne zveze s pravim vrstnim pridevnikom, ki ima preneseni pomen, v zvezo z desnim prilastkom naceloma ni mogoca, ker zveza ob pretvorbi izgubi smisel. Pomenska analiza vrstnega pridevnika s prenesenim pomenom pokaze, da so pomenske sestavine pomena (tudi ce nam ga uspe oddeliti od celote) vezane samo na eno, doloceno zvezo, npr. fotografski spomin 'spomin **fotografiranja/fotografije\ Morebitna pomenska pretvorba prilastkovnega dela zveze je mozna le kot opis (razlaga) metaforicnega odnosa z izhodiscnim pomenom motivirajoce besede pridevnika, npr. *spomin, v katerem so podatki shranjeni natancno, podrobno kot na fotografiji; ta princip je uveljavljen tudi v slovarskih razlagah tovrstnih zvez, npr. informacijska druzba (UPS: druzba, RPS: s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoca dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem casu).
Zaradi neustaljenosti oz. postopnega ustaljevanja izraza in pomenja je za novejse besedje znacilno, da kot sestavine besednih zvez pogosteje izkazujejo razlicne pomenske odtenke, zato je nekaterim pomen tezko dolociti povsem dokoncno. Po drugi strani pa lahko imajo nekateri pomeni vec izrazov, ki so popolni sinonimi, npr. civilna neposlusnost in drzavljanska neposlusnost (UPS: nepokorscina, RPS1: nenasilna, RPS2: drzavnim organom).
Skupi s preneseno jedrno sestavino, ki ima popolne sinonime, so zlasti dveh tipov:
(1) moznost zamenjave ima jedrna sestavina s prenesenim pomenom (teh primerov je manj), npr. disketni pogon in disketna enota, slikovna pika in slikovna tocka, solatni bar in solatni bife;
(2) moznost zamenjave ima prilastkovna sestavina v izhodiscnem pomenu (ti prevladujejo), npr. civilna neposlusnost in drzavljanska neposlusnost.
5 Slovaropisni vidik v okviru prepoznavanja in izbiranja eno- in vecbesednih leksikalnih enot (besednih zvez z lastnostmi leksema) zahteva locevanje vecbesednih leksemov od prostih besednih zvez (oz. dolocanje meje med pomensko prozornimi stalnimi besednimi zvezami, t. i. sestavami, in tipicnimi kolokacijami, prostimi besednimi zvezami)14 in njihovo nadaljnjo opredelitev glede na tipoloske lastnosti, od katerih je odvisen nacin slovarske obravnave tovrstnega gradiva. Kot kriteriji za locevanje tovrstnih leksemov od prostih besednih zvez so uporabni predvsem izsledki pomenske analize gradiva.
5.1 Leksikalnost besedne zveze poleg pomenskorazmerne dolocnosti pridevniskega prilastka (s potencialnim prehodom v vrstnost) dokazuje tudi zmanjsana kolokabilnost besedne zveze. Kriterij za ugotavljanje stopnje besedilne ustaljenosti besednih zvez z lastnostmi sestave je kolokacijska trdnost stalne besedne zveze, ki se kaze kot omejena povezovalnost (kolokabilnost) sestavin besedne zveze (omejeno stevilo kolokatorjev) in je dolocljiva tudi s korpusnimi statisticnimi izracuni.15 Pomensko najmanj trdne sestave so, ceprav sicer zadoscajo kriterijem stalne besedne zveze, tiste s potencialno neomejeno moznostjo kolokatorjev, npr. kuharski / slikarski / skakalni / (...) antitalent; degustacijski kozarec / tecaj / vecer / prostor / meni / (...); degustacijska dvorana / komisija / (...); slovenski / ameriski /nemski / (...) jezikoslovec; litrski kozarec / loncek/vrc / (...).16 Le-te se v slovarju navajajo kot ponazarjalno gradivo za pomen (zgledi rabe).
Pomemben kriterij leksikalnosti besednih zvez predstavlja tudi sporocanjski vidik, ugotavljanje terminoloskega potenciala besedne zveze.17 Ko se
14 Zaradi vezanosti na posamezne pomene sestavin zveze se v eSSKJ v primeru pomenske prozornosti/razvidnosti sicer oba tipa navajata na isti hierarhicni stopnji, kot ponazarjalno gradivo (pri prikazu se sestave ne locujejo od kolokacij).
15 Tudi pri siroki kolokabilnosti je stopnja sopojavljanja sestavin (dolocljiva s korpusnimi izracuni, npr. MI3 ali LL) lahko precej visoka, res pa je pri manjsi navadno se vecja.
16 Zgledi so iz delovnih razlicic sestavkov v eSSKJ.
17 Pri obravnavi vecbesednih terminov z vidika frazeologije v ozjem smislu oz. primerjavi terminoloske zveze s frazeolosko lahko izhajamo iz naslednjih lastnosti terminologije, kot jih navaja A. Vidovic Muha: (1) vecinskost samostalniske terminoloske leksike; (2) enopomenskost; (3) pomenska neodvisnost od (znotraj)besedilnih, sploh pa pragmaticnih okoliscin; (4) terminoloska leksika na sintagmatski (in paradigmatski) ravni ne spreminja svojih lastnosti; (5) termini ne morejo izrazati konotativnega pomena; (6) sopomenskost in enakoizraznost sta v znanstvenem besedilu nefunkcionalni; (7) terminoloska ustaljenost; (8) termini so vkljuceni v pojmovni in izrazni sistem dolocenega podrocja znanosti ter slovarski
besedna zveza terminologizira, naceloma izgubi potencial za nadaljnje pomenske prenose in s tem pridobi stalnost. Terminoloski vecbesedni leksemi z lastnostmi sestave (torej pomensko prozorni, npr. balonska dilatacija, zivcni prenasalec) potrebujejo slovarsko razlago, lahko tudi pri ustreznem (novem) pomenu vrstnega pridevnika, ce je takih zvez vec.
Ne glede na stopnjo pomenske zlitosti sestavin zveze ali kolokacijsko trdnost zveze (neodvisno od njihovih slovnicnih lastnosti) so zveze s terminoloskim potencialom ali besedne zveze, ki pomenijo naziv, naslov, ime, poimenovanje ipd. (npr. dopust za nego in varstvo otroka, dom upokojencev, doktor znanosti, zavod za turizem),18 gotovo stalne besedne zveze. Kljub manjsi stopnji kolokacijske trdnosti so zaradi ustaljenosti stalne besedne zveze tudi npr. svetovni dan zdravja (turizma / boja proti aidsu / knjige / Romov / (...)) ipd.19 Samostalniske besedne zveze z desnim prilastkom, ki niso termini, imena, poimenovanja, nazivi ali naslovi, npr. kartica za bankomat (mobilni telefon / mobitel / brezzicno omrezje / prenosni racunalnik/prenosnik); kartica za odklepanje (zaklepanje / vklop / zagon / odpiranje / (...)); kartica (kupon / bon /kuponcek/koda / izkaznica) za popust; izkaznica darovalca organov (prosilca za azil / podjetnika / (■■■)),20 se pomensko obravnavajo kot proste zveze.
5.2 Tipologija vecbesednih leksemov (od pomensko najmanj trdne do najtrdnejse zveze si sledijo sestava, skup, sklop in zraslek) je prilagojena vidiku umescanja razlicnih tipov zvez v slovar in vidiku slovarskih razlag.
Na leksikaliziranost zveze kot celote vpliva stopnja leksikaliziranosti posameznih pomenov sestavin zveze. Vecbesedni leksemi se glede na svoje tipoloske lastnosti (skladno s stopnjo leksikaliziranosti zveze) v slovarju navajajo na razlicnih hierarhicnih stopnjah. Tipologiziranje vecbesednih leksemov v praksi temelji na analizi besedila, pri kateri s pomocjo sobesedila, tipicnih zvez, ki jih tvori leksikalna enota, dolocamo pomen. Primer: zveza velikonocna torta bi, ce jo izlocimo iz sobesedila, lahko bila tudi sestava, vendar pa sobesedilo dokazuje, da ne gre za kakrsno koli torto, ki se jé ob veliki noci (sestava), temvec za posebno vrsto torte s posebnim receptom za peko (skup).
sistem jezika (sistemskost termina); (9) terminoloska leksika je pomensko predvidljiva (vsebina termina je motivirana z lastnostmi denotata) (Vidovic Muha 2000a: 116-119).
18 Zgledi so iz korpusa Gigafida.
19 Zgledi so iz korpusa Gigafida.
20 Zgledi so iz delovnih razlicic sestavkov v eSSKJ.
V slovaropisni praksi vecbesedni leksemi nimajo statusa iztocnice in tako niso izenaceni z enobesednimi. V slovarju so obravnavani na mikrostrukturni ravni,21 zato je z vidika umescanja vecbesednih leksemov v slovar bistven tipoloski kriterij deljivost/nedeljivost pomena zveze na pomene posameznih sestavin. Pri skupih in sklopih sta zato dodani po dve podstopnji (skupi in sklopi z leksikaliziranim prenesenim pomenom sestavin(e) ter skupi in sklopi z neleksikaliziranim pomenom sestavin(e)).
Neterminoloske sestave (npr. bivalni vrt, faksna stevilka, fotokopirni stroj, glasbena terapija, kemicno stranisce, krozno krizisce, mestno kolo, napenjalna rjuha, obrtno-industrijska cona, pasje zavetisce, plasilna pistola, podjezicna tableta, poulicno gledalisce, protipotresni zidak, raziskovalna novinarka, raziskovalni novinar, raziskovalno novinarstvo, skrajni rok, turisticni vlakec, umetnostna terapija, sortirnica odpadkov, vlecni pes) se v slovarju navajajo kot ponazarjalno gradivo pri (prvem) pomenu vrstnega pridevnika ali samostalnika in ne potrebujejo razlage.
Ce sestava kljub pomenski prozornosti potrebuje pomensko pojasnilo v smislu podrobnejsega opisa, dodajanja informacij o okoliscinah, je v slovarju zabelezena kot stalna besedna zveza (takih primerov je med gradivom vec, npr. druzinski zdravnik, elektromagnetno sevanje, elektronsko pisalo, evrsko obmocje, gospodinjska soba, gostujoci profesor, imunski sistem, kosovni odpadki, limfna drenaza itd.). Razlago obvezno potrebujejo tovrstne zveze terminoloskega tipa.22
Sestave (npr. vrtna uta) in skupi z leksikaliziranim prenesenim pomenom ene od sestavin (npr. bancna kartica) so zaradi pomenske samostojnosti, leksikaliziranosti sestavin s pomenskega vidika manj trdne. Pomen tovrstnih
21 Na makrostrukturni ravni slovarji naceloma obravnavajo le enobesedne iztocnice. Tudi v tretji izdaji Slovarja slovenskega knjiznega jezika (eSSKJ) vecbesedni leksemi z najvisjo stopnjo leksikaliziranosti (zrasleki, sklopi in skupi z neleksikaliziranim prenesenim pomenom ene od sestavin) zaradi besednozvezne zgradbe niso izenaceni z enobesednimi leksemi, saj se ne navajajo kot iztocnice, se pa v slovarski mikrostrukturi navajajo v posebnem razdelku stalnih besednih zvez skupaj z razlago, tipicnimi kolokacijami in skladenjskimi strukturami oz. vsaj zgledi rabe. Vecbesedne leksikalne enote, ki imajo deloma leksikaliziran pomen, se v eSSKJ navajajo kot tipicne kolokacije pri ustreznem pomenu dolocene sestavine.
22 A. Vidovic Muha navaja naslednje primere terminoloskih sestav: psih. cutna prevara; gradb. baritni beton; jezikosl. dvozlozna beseda; med. bedrni zivec; pravo obtozni predlog; med. barvna slepota; jezikosl. besedna analiza; jezikosl. besedotvorna skladnja; jezikosl. povedna skladnja; jezikosl. enomorfemsko obrazilo; jezikosl. desniprilastek; jezikosl. tozilniski delovalnik (Vidovic Muha 1988b: 84).
stalnih besednih zvez je zato mozno razdeliti na pomene posameznih sestavin, zato jih slovarji navajajo pri ustreznih pomenih (kot ponazarjalno gradivo za pomen, brez razlage). Uporabnik slovarja lahko pomen tovrstnih pomensko prozornih vecbesednih leksemov sestavi iz pomenov njihovih posameznih sestavin.
Primeri za sestave:
vrtni [...] 1. ki je na vrtu: vrtni palcek, vrtna uta, vrtna lopa, vrtno pohistvo [...] 1.a ki je namenjen za urejanje vrta: vrtna kosilnica, vrtne skarje [...]23
Vecbesedni leksemi z leksikaliziranim (prozornim) pomenom sestavin, npr. skup igralna palica (prim. stafetna, pohodna, ribiska palica), bi bili torej lahko delno pomensko opisani pri iztocnicah posameznih sestavin. Ce besedila izkazujejo vec stalnih besednih zvez z isto sestavino v istem pomenu, se s tem potrdi novi (ustaljeni, leksikalizirani) pomen te sestavine, ki se kot tak zabelezi tudi v slovarju. Ponazarjalne besedne zveze k temu novemu pomenu so stalne besedne zveze tipa skup s prenesenim, a leksikaliziranim pomenom sestavine.24
Primer za skup z leksikaliziranim prenesenim pomenom sestavine: kártica [...] 1. pravokoten kos papirja [...] 2. pravokoten kos plastike, ki vsebuje strojno berljive osebne podatke: bancna kartica [...]25
Ce se novi pomen sestavine vecbesednega leksema ne osamosvoji, ampak tvori samo eno zvezo, potem lahko tako zvezo kot trdnejso leksikalno enoto obravnavamo samo kot celoto (njenega pomena ne moremo razdeliti na pomene sestavin). Te zveze se zaradi nedeljivosti svojega pomena najbolj priblizujejo enobesednim leksemom in so v slovarski hierarhiji uvrscene visje kot kolokacije (ponazarjalno gradivo). Vecbesedni leksemi z neleksikaliziranim pomenom (ene od) sestavin (npr. skup elektronska varuska ali skloppasovna sirina) imajo torej trdnejso pomensko zgradbo, ki je zaradi neleksikaliziranosti, neustaljenosti ni mozno slovarsko razcepiti na pomene posameznih sestavin. Zato jih slovarji ne navajajo pri pomenih, ampak so navadno obravnavane v posebnem razdelku (v novej sih
23 Zgled je prirejen po Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjiznega jezika (2015: 37-38).
24 Leksikaliziran oz. neleksikaliziran pomen sestavin(e) vecbesednega leksema je hkrati tudi eden od kriterijev za locevanje frazemov od nefrazeoloskih vecbesednih leksemov.
25 Razlagi sta prirejeni po SNB in SSKJ1.
obravnavah imajo pogosto tudi svoje ponazarjalno gradivo)2<5 in potrebujejo samostojno polno slovarsko razlago.
Sklope z zrasleki povezuje dejstvo, da sestavine v tem pomenu nastopajo samo v eni zvezi (so monokolokabilne), v nasprotju z zrasleki pa je njihova metaforicna motivacija se razvidna. Z vidika pomenskega opisa je zlasti zaradi slovarskih razlag in zaradi vecje moznosti napak pri dolocanju uvrscevalne pomenske sestavine (UPS) pri vecbesednih leksemih z neleksikaliziranim pomenom sestavin(e) (tj. pri sklopih in zraslekih) smiselna delitev po kriteriju sinhrone (asociativne) predvidljivosti UPS. Zgled za to je zveza bela halja - zaradi razvidne asociativne povezave bomo najverjetneje prej pomislili na zdravnisko osebje in v tej smeri prek analize besedil dolocali UPS. Pri zraslekih (npr. plavajoca vejica) UPS ni asociativno predvidljiv, zato pomenski opis zahteva natancnejso analizo besedil.
Primera za skup z neleksikaliziranim prenesenim pomenom jedrne sestavine:
oáza [...] porasla povrsina z vodo v puscavi [...] Stalne besedne zveze davcna oaza drzava ali del drzave, kjer pravni red predpisuje nizke ali nicelne davke za dejavnost [...]27
zétev [...] 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem zita s polja [...] Stalne besedne zveze28 zetev soli pospravljanje soli na solinah; slana zetev [...]29
26 G. Blagus Bartolec (2012; 2014) in B. Tafra (201б) ugotavljata, da bi imeli status leksema (in posledicno slovarske iztocnice) lahko samo zrasleki, sklopi in skupi s preneseno jedrno sestavino, saj so tovrstne zveze nastale s procesom leksikalizacije. Sestave in skupe s preneseno dolocujoco sestavino zveze (ki niso termini ali lastna imena) imenujeta kolokacijske zveze, nastale v procesu sintagmatizacije (trdnejsega skladenjskega spajanja), kar posledicno pomeni, da beseda (pridevnik), ki vstopa v zvezo kot dolocujoca sestavina (z izhodiscnim ali prenesenim pomenom), dodaja le pomen podvrste tega, kar pomeni jedrni samostalnik kot nosilec pomena zveze (Blagus Bartolec 2012: 53-5б; 2014: 159-1б2; Tafra 201б: 528-529).
27 Razlagi sta prirejeni po SNB in SSKJ1. Ce bi se ob pregledu novejsega gradiva izkazalo, da se beseda oaza pojavlja tudi kot sestavina drugih zvez v moznem splosnejsem pomenu kraj, kjer so pogoji, okoliscine ugodnejsi kot v okolici, bi to pomenilo, da se je pomen leksikaliziral in slovar bi zvezo navajal kot ponazarjalno gradivo pri ustreznem pomenu.
28 Vecbesedni leksemi z neleksikaliziranim pomenskim prenosom (ene od) sestavin so lahko v slovarju prikazani v razdelku nefrazeoloskih vecbesednih leksemov.
29 Razlagi sta prirejeni po SNB in SSKJ1.
Primer za skup z neleksikaliziranim prenesenim pomenom dolocujoce sestavine:
agresíven [...] napadalen, nasilen [...]
Stalne besedne ZVEZE agresivno zdravljenje zdravljenje s skrajnimi, radikalnimi metodami in snovmi [...]30
Primera za sklop:
kártica [...] l. pravokoten kos papirja [...] 2. pravokoten kos plastike, ki vsebuje strojno berljive osebne podatke [...] 3. naprava ali deli naprave, s katero se doda namembnost elektronski napravi [...]
STALNE BESEDNE ZVEZE graficna kartica plosca tiskanega vezja v
racunalniku, ki omogoca prikaz slik, podatkov na racunalniskem ekranu [...]31
tísk [...] l. prenasanje z doloceno tiskarsko tehniko na papir [...]
Stalne besedne zveze drobni tisk besedila, namensko napisana v
manjsem, tezje prepoznavnem naboru crk, ki je dolocen za posebno vlogo [...]32
Primera za zraslek:
vêjica [...] l. manjsalnica od veja [...]
STALNE BESEDNE ZVEZE plavajoca vejica nacin shranjevanja realnih stevil, od zelo velikih do zelo majhnih [...]33
kácji [...] l. nanasajoc se na kace: kacji pik [...]
Stalne besedne zveze kacji pastir velika zuzelka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim clenastim zadkom [...]34
б Viri in literatura
Viri
30 Razlagi sta prirejeni po SNB in SSKJ1. Prim. komentar v opombi 26 (neleksikalizirani pomen pridevniske sestavine zveze bi se lahko razsiril oz. pri ustreznem vrstnem pridevniku leksikaliziral).
31 Razlage so prirejene po SNB in SSKJ1.
32 Razlagi sta prirejeni po SNB in SSKJ1.
33 Razlagi sta prirejeni po SNB in SSKJ1.
34 Zgled in razlagi sta iz SSKJ1.
Besedilni korpus slovenskega jezika Gigafida, http://demo.gigafida.net/, dostop od februarja 2011 do aprila 2018.
Bizjak Koncar, Aleksandra, Snoj, Marko (ur.): Slovar novejsega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. 2012.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjiznega jezika, tretja izdaja, www.fran.si, dostop aprila 2018.
Fran, .slovarji Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU, 2014-, razlicice 1.0, 2.0, 3.0, www.fran.si, dostop od 14. 10. 2014 do aprila 2018.
Koncept 2015. Gliha Komac, Natasa idr., 2015: Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjiznega jezika. Razlicica 1.1. Ljubljana: Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU. Dostopno prek: http://www.fran.si/179/novi-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/datoteke/Potrjeni_koncept_NoviSSKJ.pdf.
SNB: Slovar novejsega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop od 14. 10. 2014 do aprila 2018.
SSKJ1: Slovar slovenskega knjiznega jezika, www.fran.si, dostop od 14. 10. 2014 do aprila 2018.
SSKJ2: Slovar slovenskega knjiznega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop od 14. 10. 2014 do aprila 2018.
Literatura
Blagus Bartolec, Goranka. 2012. Kolokacijske svezeprema drugim leksickim svezama u hrvatskom jeziku. V: Fluminensia 24 (2). 47-59.
Blagus Bartolec, Goranka. 2014. Rijeci i njihovi susjedi, Kolokacijske sveze u hrvatskom jeziku. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
Novak, France. 1975. Vloga skladnjepri dolocanju in dokazovanjupomenskih lastnosti besedja. V: XI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 7.—19. julija 1975. Orozen, Martina (ur.). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjizevnosti. 37-48.
Petric, Spela. 2011. Novejsi vecbesedni leksemi v slovenscini z vidika slovaropisja. V: Jezikoslovni zapiski 17 (1). 143-156.
Petric, Spela. 2015a. Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Doktorska disertacija.
Petric, Spela. 2015b. Samostalniski vecbesedni leksemi spomenotvornega vidika. V: Slovnica in slovar — aktualni jezikovni opis. Del 2. Oddelek za slovenistiko, Center za slovenscino kot drugi in tuji jezik. Smolej, Mojca (ur.). Ljubljana: Znanstvena zalozba Filozofske fakultete. 579-586 Dostopno prek: http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp34/zbornik%202/Petric.pdf.
Petric, Spela. 2018. Slovenski vecbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Snoj, Jerica. 2004. Tipologija slovarske vecpomenskosti slovenskih samostalnikov. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Suhadolnik, Stane. 1968. Koncept novega slovarja slovenskega knjiznega jezika. V: Jezik in slovstvo 13, st. 7. 219- 224.
Sanskij, Nikolaj Maksimovic. 19631, 20116/Шанский, Николай Максимович. 19631, 20116. Фразеология современного русского языка. Moskva: Vyssaja skola. 19631. Moskva: Kniznij dom "Librokom". 20116.
Tafra, Branka. 2016. Dvojbepri odredivanju natuknice. V: Leksikologija i leksikografija u svetlu savremenihpristupa: zbornik naucnih radova. Ristic, Stana, Lazic Konjik, Ivana, Ivanovic, Nenad (ur.). Beograd: Institut za srpski jezik SANU. 515-532.
Toporisic, Joze. 1973/1974. K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. V: Jezik in slovstvo 19. 273-279.
Toporisic, Joze. 1982. Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.
Vidovic Muha, Ada. 1981. Fraza kot merilo pomenske delitve nekakovostnih pridevnikov. V: Jezici i knjizevnosti jugoslovenskih naroda i narodnosti u XX veku. Beograd: Filoloski fakultet, Medunarodni slavisticki centar. 123-132.
Vidovic Muha, Ada. 1988a. Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk. Ljubljana, Partizanska knjiga.
Vidovic Muha, Ada. 1988b. Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. V: XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 4.—16. julij 1988. Zbornikpredavanj. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 83-91.
Vidovic Muha, Ada. 20001, 2013' a. Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske fakultete).
Vidovic Muha, Ada. 2011. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena zalozba Filozofske fakultete.
Zele, Andreja. 2004. Aktualizacijsko sirjenje/ozenjepomenja ustaljenega besedja kot odraz besedilne razlicnofunkcijskosti. V: Obdobja 22. Ljubljana: Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 133-148.
Zele, Andreja. 2005. Novejsa leksika z vidika aktualizacijepomenov in tvorbenih usmeritev. V: Knjizno in narecno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. Jesensek, Marko (ur.). Maribor: Slavisticno drustvo. 240-248.
