CC BY
6Philological Studies 16, 2, (2018) 198-209
Izvirni znanstveni clanek
UDK:811.163.6'367.625
GLAGOLSKA VEZLJIVOST Z VIDIKA GLAGOLSKE KOOKURENCE V SLOVENSKI ZLOZENI POVEDI
Andreja Zele
Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Key words: valency, valency verbal semantic groups, syntax of text
Summary: The paper discusses the valency features and particularities of those cases in which two or more verbs co-occur within a complex sentence. Valency verbal semantic groups provide the basis of the treatment, which later on focuses on an analysis of the possibilities for and the varying degrees of the valent co-existence of verbs from different but limited verbal semantic groups within the same sentence.
Kljucne besede: vezljivost, glagolske vezljivostne pomenske skupine, besedilna skladnja
Povzetek: Prispevek obravnava vezljivostne lastnosti in posebnosti v primerih sopojavljanja dveh ali vec glagolov v dvo- ali vecstavcnih povedih. Za izhodisce obravnave je bilo treba vzeti vezljivostne pomenske skupine glagolov in v nadaljevanju analizirati moznosti in razlicne stopnje vezljivostnih soobstojev glagolov iz dolocenih pomenskih skupin v isti povedi.
0 Pojmi iz naslova
Vezljivost in z njo povezani skladenjski pojavi zahtevajo obravnavo na treh ravneh: na logicni (tj. vzajemna smiselnost povedja in udelezencev), na pomensko- in strukturnoskladenjski in na izrazni ravnini; zlasti slednja z razlicno stopnjo izrazljivosti oz. z moznostjo obvezne in neobvezne izrazitve ali z nezmoznostjo izrazitve najbolj jasno razkriva posebnosti slovenske skladnje. Z dvoudelezenskimi glagoli, ki zajemajo oz. so vkljuceni v vse glagolske pomenske skupine, je mozen popoln prikaz zdruzevanja glagolske kookurence (tj. smiselna zdruzljivost oz. sopojavitev glagolskih pomenov v povedkih znotraj zlozene povedi) in udelezenske koreference (tj. obveznost/neobveznost skladenjskopomenskih odnosov
med udelezenci znotraj zlozene povedi).1 Koreferenco kot posledico kookurence omogocajo glagoli oz. povedki 'drugega/visjega razreda', imenovani tudi kot razlagalni oz. razmerni povedki, za katere je znacilno, da pogosto vezejo tudi nepredmetne (propozicijske) udelezence, tipicni predstavniki so npr. odvisniki.2 Pri pomensko- in strukturnoskladenjski obravnavi v okviru posameznih glagolskih pomenskovezljivih skupin ima pomembno vlogo tudi vid, ki je tu upostevan v smislu t. i. vidskega pomena stavka - tj. izbor vidskih vrednosti povedkov izhaja iz ustroja stavka in njegovih sestavnih delov.
1 Vezljivost v zlozeni povedi
V dvo- ali vecstavcnih povedih je tudi vec glagolov, pretezno dvo- ali troudelezenskih, ki zahtevajo medsebojno pomenskosestavinsko ustreznost (t. i. glagolsko oz. povedkovo kookurenco ali sopojavljanje) in posledicno logicno pomensko-izrazno usklajenost moznih udelezencev (t. i. udelezensko koreferenco oz. udelezenski soodnos).
Pomenskosestavinsko zapletenejsi glagoli oz. povedki visjega reda lahko v zlozeni povedi vzpostavljajo kookurencno/sopojavljalno/sodogajalno razmerje med t. i. jedrnim povedkom v maticnem stavku in notranjim povedkom v odvisnem stavku, tako da kot jedrni/maticni povedki omogocajo oz. odpirajo skladenjske vloge navadno pomenskosestavinsko manj zapletenim glagolom oz. povedkom prvega reda v odvisnikih, tj. takim, ki naceloma ne uvajajo odvisnikov in je njihova vezljivost omejena na predmetne udelezence. Razmerje med maticnim povedkom in notranjim povedkom v odvisniku vzpostavlja koreferencno/soodnosno razmerje med prvim udelezencem notranjega povedka in prvim udelezencem maticnega povedka pri glagolih tipa odlociti se, priznati, odvaditi se, obljubiti, obvezati se ipd. v Peter se je odlocil, da odpotuje, Peter je obljubil, da se bo
1 Aktualna raba zgledov je potrjena v Gigafidi, v besedilnem korpusu slovenskega jezika http://demo.gigafida.net/. Dostop december 2017.
2 Delitev na a) povedke 'prvega/nizjega razreda', ki so povedki s konkretnimi glagolskimi pomeni s samo predmetnimi udelezenci v enostavcni povedi, in na b) povedke 'drugega/visjega razreda' s pretezno nepredmetnimi udelezenci in udelezenskimi odvisniki (t. i. pomenskopodstavna dolocila) je za primerjalno analizo skladnje slovanskih jezikov predlagal Stanislaw Karolak. Podrobneje je opisana v njegovi monografiji Od semantyki do gramatyki. Wybór rozpraw, Warszawa: Instytut Slawistyki PAN, 2001.
poboljsal, ter med prvim udelezencem notranjega povedka v odvisniku in drugim udelezencem maticnega povedka pri glagolih tipa opominjati, sumiti, prepric(ev)ati ipd. v Peter je opominjal Ano, naj varuje skrivnost, Ana je prepricevala Petra, naj se ozeni z njo.
1.1 Vezljivostne pomenske skupine slovenskih glagolov
Razmerje glagol : povedek zahteva locevanje med glagolsko vezljivostjo na ravni glagolskih leksemov in konkretno povedkovo vezljivostjo v okviru stavka.
Z vidika povedkove vezljivosti je smiselno upostevati delitev povedkov na tiste 'prvega/nizjega razreda' s samo predmetnimi udelezenci v enostavcni povedi in na povedke 'drugega/visjega razreda' (tudi t. i. razlagalni ali razmerni povedki) s predvsem nepredmetnimi udelezenci in udelezenskimi odvisniki (tudi t. i. propozicijski udelezenci oz. dolocila) v vecstavcni (zlozeni) povedi.3
S ciljem vecje poenotenosti pri primerjalni obravnavi slovanskih skladenj je nastala tudi poenotena in poenostavljena delitev glagolov na pomenskovezljivostne skupine: 1 staticni glagoli (biti, prebivati, lezati, stati, dotikati se ipd), 1.1 staticnorazmerni glagoli z nadpomenko imeti (vsebovati, obsegati, zeleti, hoteti ipd.), 2 procesni glagoli (postajati, trajati, boleti, celiti se ipd.), 3 dogajalni glagoli (dogajati se, prezivljati, rasti ipd.), 3.1 operativni glagoli (ravnati, upravljati, usmerjati, gojiti ipd.), 3.2 kreativni glagoli (ustvarjati, oblikovati ipd.), 3.3 destruktivni glagoli (razbijati, ruvati, trgati ipd.), 3.4 glagoli premikanja (premikati (se), gibati (se), hoditi, iti ipd.).4 S pomenskoskladenjskega vidika oz. glede na dolocen
3 Med razmerne povedke 'visjega razreda' sodijo tudi polnopomenski naklonski in fazni glagoli; nepolnopomensko uporabljeni naklonski in fazni glagoli pa so skupaj s pomoznimi glagoli samo sestavine povedja oz. povedka.
4 Tako je vodja projekta slovanskih skladenj z naslovom Primerjalna skladnja slovanskih jezikov druge polovice 20. stoletja S. Karolak (2001: 22-25) glede na vezljivostne zmoznosti glagole podrobneje delil na glagole 1) hotenja, prizadevanja, pricakovanja, 2) cutenja, 3) pohvale, nagrade, poplacila, povrnitve, 4) procesov - umiranja, rasti, usihanja/venenja, omedlevanja, 5) dejavnosti - hoje, sprehajanja, voznje, branja, pisanja, govorjenja, igranja, б) dogodka - rojevanja, izginjanja, pojavljanja, vstopanja, odkrivanja, stvarjenja, 7) stanjskosti (biti cist/zadolzen/zaljubljen/suh/susa, 8) vede, znanja, resnice, vere, zavesti, razumevanja, 9) namescanja, posajanja, prenehanja, pricakovanja, upanja, 10) vzroka (povzrociti, sproziti), 11) zanikanja, ugovarjanja, oporekanja.
skladenjski pomen v povedi se nasteti glagoli pojavljajo kot povedki prvega/nizjega razreda ali kot povedki drugega/visjega razreda.5 Zgornja posplosena delitev se prekriva z glavno splosno delitvijo glagolov na vezljivostne pomenske skupine v slovenscini (le da skupina t. i. operativnih glagolov zaobjema tudi glagole
govorjenja/misljenja/razumevanja, skupina t. i. destruktivnih glagolov pa glagole sprememb in splosnih sprememb s premikanjem). Z vidika glagolske vezljivosti v slovenscini so izdelane glagolske skupine.6 Razlicna pomenskost in tvorjenost glagolov izoblikuje pomenskohierarhicno vezljivostno mrezo tipa premikati se - iti - stopati -korakati, delati - udarjati/tolci — sekati — cepiti ipd.: 1) Specializirani glagoli telesnega in dusevnega stanja, tipa prebivati, stanovati, pocivati, smejati se, se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi stanjskimi glagoli kot bivati, nahajati se, lezati, cutiti ipd.; 2) Specializirani glagoli ravnanja/upravljanja/ustvarjanja se glede na prevladujoco pomensko sestavino naprej delijo na: 2.1) Glagole omogocanja nastajanja/nastanka cesa kot organizirati, opremljati, osredotocati se, ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli omogocanja nastajanja/nastanka cesa tipa omogocati, pripravljati, prizadevati si ipd., 2.2) Glagole s poudarjeno pomensko sestavino premikanja, tipa nesti/nositi, lepiti, postaviti, colnariti, ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli ravnanja s premikanjem in s samopremikanjem tipa deti, namestiti (se), vzeti ipd., 2.3) Glagole s poudarjeno pomensko sestavino sonahajanja/sopojavljanja/pripadnosti, tipa zgrabiti, cakati, pestovati, pustiti, pomagati, nabrati, sprejeti, ki se
5 Pod vplivom pomenskih delitev A. Wierzbicke (1972) S. Karolak (2001: 24-25) locuje 'proste pomene' (poj^cia proste) in 'sestavljene pomene' (poj^cia zlozone); sama proste glagolske pomene opredeljujem kot temeljne pomene, sestavljene glagolske pomene pa kot specializirane pomene. S. Karolak se dodaja logicno ugotovitev, da na splosno v jezikih prevladujejo sestavljeni pomeni. T. i. sestavljene glagolske pomene deli v pomenske skupine glagolov 1) predvidevanja, pricakovanja, slutnje, 2) nadejanja, upanja, zelje, 3) strahu, slutnje, 4) nanasanja, 5) obljube, veljave, 6) govorjenja, 7) zmote, 8) pomoci, 9) lazi, 10) namere, 11) zanimanja, 12) mascevanja, 13) ostevanja, zmerjanja, 14) raziskovanja, preiskovanja.
6 Glede na pomenskoskladenjsko vezljivost so se izoblikovale vezljivostne glagolske pomenske skupine. Pri tem sem se zgledovala po vezljivostni delitvi ceskih glagolov v delu Vétné vzorce v cestiné (1987) F. Danesa in sodelavcev. Z vzorcnim korpusom glagolov (jezikovnosistemsko netvorjenih in tvorjenih) sem zaobjela vse tipicne znacilnosti pomensko- in strukturnoskladenjske vezljivosti.
vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli ravnanja in upravljanja kot ravnati, izvajati, upravljati, vplivati ipd.; sestavina sonahajanja/sopojavljanja izpostavlja se delno vezljivostno prekrivnost s temeljnimi glagoli netvornih dogajanj in procesov tipa pojaviti se, nastati, spreminjati se, pomenska sestavina pripadnosti pa izpostavlja delno vezljivostno prekrivnost s temeljnimi glagoli ravnanja s premikanjem kot vzeti, pustiti ipd., 2.4 Glagole s poudarjeno pomensko sestavino spremembe lastnosti, tipa aktivirati, kisati, odpirati/zapirati (se), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli spremembe lastnosti kot spreminjati (se), oblikovati, ohranjati ipd. in ravnanja kot izpolnjevati, izdelovati, pripravljati ipd.; 3) Specializirani glagoli govorjenja, razumevanja in misljenja, tipa sporocati, signalizirati, ugotavljati, razumeti, spoznavati, preucevati, se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli govorjenja, razumevanja, misljenja kot govoriti, predstavljati (si), misliti ipd.; 4) Specializirani glagoli s splosnim pomenom spremembe, tipa rusiti se, prikazovati se, vznikati, se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli omogocanja nastajanja/nastanka cesa kot napravljati se, lotevati se, prizadevati si ipd., ravnanja in samopremikanja kot uresnicevati se, uveljavljati se ipd. Udelezenske vloge so iste kot pri temeljnih glagolih spremembe lastnosti; 5) Specializirani glagoli premikanja se vezljivostno delijo na a) desno nevezljive procesne glagole s poudarjenim potekom premikanja in na b) desno vezljive ciljno usmerjene glagole s poudarjenim ciljem/namenom in na c) dogodkovne glagole, pri katerih je poudarjena vsebina dogodka. Elementarni glagol premikati se in temeljna hoditi in iti s svojimi tvorjenkami vzorcno pokrivajo celotno vezljivost glagolov premikanj a.
Tu predstavljena pomenskosestavinska hierarhicna vezljivostna mreza, ki slovenske glagole deli v pet osnovnih skupin z vec podskupinami, je eno izmed potrebnih izhodisc za vse pomenskoskladenjske obravnave o stavcnih in nadstavcnih razmerjih, tudi za kookurenco, koreferenco ipd.
1.2 Kookurenca (povedkovo sopojavljanje/sodogajanje) in koreferenca (udelezenski soodnos) glede vezljivostne pomenske skupine slovenskih glagolov
Poleg kookurencnega razmerja med glagoli oz. povedki visjega reda kot t. i. jedrnimi oz. maticnimi povedki in notranjimi povedki v odvisnikih kot propozicijskih udelezencih se z njunimi udelezenskimi vlogami in ustreznimi udelezenci hkrati vzpostavlja tudi koreferencno udelezensko razmerje. Slednje znotraj zlozene povedi omogoca tudi vezljivostno vkljucevanje istega udelezenca v dve razlicni povedkovi vezljivostni polji v razlicnih udelezenskih vlogah, npr. Peter je obljubil, da se bo [on]
poboljsal. Lahko recemo, da kookurencnost v prvi vrsti izraza pomenskosestavinsko zdruzljivost dolocenih vrst glagolov v povedkih, na drugi stopnji pa se pridruzuje se pogoj koreferencnosti/nekoreferencnosti udelezencev v udelezenskih vlogah.
1.2.1 Kookurenca (povedkovo sopojavljanje/sodogajanje) z vidika podredja v slovenscini
Pomenskosestavinska druzljivost oz. kookurencnost je jasno razvidna pri sopostavitvi dolocenih vrst glagolov: 1) glagoli odlocitve, privolitve in obljube (odlociti se za, dogovoriti se, sporazumeti se, obljubiti ...) niso kookurencni z glagoli stanja, neodvisnega od volje vrsilca/nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmedenosti, inteligentnosti, podobnosti, tudi ne z glagoli volje, npr. hotenja, zelje, pozelenja, tudi ne z glagoli obcutenja, npr. milosti, ljubosumnosti, zavisti, sovrastva, npr. *Peter se je odlocil zboleti, *Peter je obljubil Ani, da bo zbolel, *Peter se je dogovoril, da zasovrazi Anino prijateljico, *Peter je obljubil Ani, da bo zasovrazil njeno prijateljico; 2) glagoli resignacije in tolerance (sprijazniti se z/s ...) so kookurencni z glagoli stanja, neodvisnega od volje vrsilca/nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmedenosti, inteligentnosti, podobnosti, npr. Janez se je sprijaznil s tem, da je pohabljen / s svojo pohabljenostjo, Ana se je sprijaznila s tem, da je plaha / s svojo plahostjo, niso pa kookurencni z glagoli volje, tudi ne z glagoli odlocitve, pobude in ne z drugimi operativnimi glagoli, pri katerih je relevantna tudi udelezenska korefencnost/nekoreferencnost, npr. nesmiselni *Peter se je sprijaznil s tem, da sovrazi Ano (nasproti smiselnemu Janez se je sprijaznil s tem, da ga Ana sovrazi), nesmiselni *Janez se je sprijaznil s svojo odlocitvijo stopiti v zakon (nasproti smiselnemu Janez se je sprijaznil z odlocitvijo starsev, da mora stopiti v zakon), koreferencna dvoumnost udelezencev dopusca izbiro pravilnega ali nepravilnega razumevanj a primerov kot Janez tolerira to, da gleda na televiziji vse serije (nasproti enoumnemu Janez tolerira Ani to, da gleda na televiziji vse serije) ipd.; 3) glagoli odpuscanja, oprostitve, dopustitve niso kookurencni z glagoli stanja, neodvisnega od volje vrsilca/nosilca, npr. bolezni, pohabljenosti, sramu, zmedenosti, inteligentnosti, podobnosti, npr. *Janez je oprostil Toncki, da je inteligentna, in so kookurencni z glagoli odlocitve, pobude in z drugimi operativnimi glagoli, npr. Janez ji je oprostil, da je odsla od njega, Janez jim je prizanesel, tako da ni dajal nepotrebnih naukov ipd.
1.2.2 Koreferenca (udelezenski soodnos) z vidika podredja v slovenscini
V podredni zlozeni povedi koreferenco omogocajo glagoli oz. povedki 'drugega/visjega razreda' ali t. i. razlagalni oz. razmerni povedki, ki lahko
vezejo tudi nepredmetne propozicijske udelezence v obliki stavcnih odvisnikov. In glede na pomenskosestavinskost jedrnega glagola v maticnem stavku zlozene povedi locujemo: 1) obvezno koreferenco 1.1) prvega notranjega udelezenca v odvisnem stavku s prvim udelezencem (z vrsilcem/nosilcem dejanja V/Nd) jedrnega maticnega povedka z glagoli samodelovanja, samousmerjanja oz. vzvratnega delovanja, tj. predvsem z glagoli samo(vz)podbude v povedku, ki zahtevajo stalno (tj. pri vseh povedkih vecstavcne povedi) tvorno ali netvorno udelezbo izhodiscnega vrsilca/povzrocitelja/pobudnika, npr. odlociti se, priznati, izpovedati (se), izogniti/izogibati (se), izgovoriti (se), odvaditi se, obljubiti, obvezati se, obtozevati se, kriviti se, skleniti, resiti se, prevarati se, obvarovati se, presenecati, razburjati ipd. v Peter se je odlocil, da odpotuje (tudi: Peter se je odlocil za potovanje), Peter je priznal sodniku, da je ukradel uro (tudi: Peter je priznal, da je ukradel uro, Peter je priznal krajo ure) Peter je obljubil starsem, da se bo poboljsal (tudi: Peter je obljubil, da se bo poboljsal), in 1.2) prvega notranjega udelezenca v odvisnem stavku z drugim udelezencem (s prizadetim ali prejemnikom dejanja) jedrnega/maticnega povedka z vplivanjskimi/ciljnimi glagoli tipa obvezati, ocitati, opominjati, oponasati, spodbujati, nagovarjati, nadlegovati, osramotiti, ponizati, sumiti, prepric(ev)ati, zahtevati, pritiskati na ipd. v Peter je obvezal Ano, naj varuje skrivnost, Ana je prepricevala Petra, naj se omozi z njo (tudi: Ana je prepricevala Petra na mozitev z njo), Ana je prepricala Petra, da se je odpovedal karieri (tudi: Ana je prepricala Petra k odpovedi politicne kariere), Marija je opominjala Marka, naj je ne moti; 2) neobvezno koreferenco prvega notranjega udelezenca v odvisnem stavku s prvim ali drugim udelezencem (z vrsilcem/nosilcem dejanja V/Nd ali s prizadetim ali prejemnikom dejanja Pr/Pred) jedrnega/maticnega povedka, npr. /pre/strasiti se, /raz/veseliti se, /raz/zalostiti se, odkrivati, spominjati se, pomniti, spoznavati, povprasevati, poizvedovati, privaditi se, navaditi se ipd. v Peter se je prestrasil, da je izgubil denar (nasproti Peter se je prestrasil, da je Ana izgubila denar), Janez je prestrasil znanca, da umira (nasproti: Janez je prestrasil znanca, da njun prijatelj umira, nasproti: Janez se je prestrasil, da umira), Peter se je razveselil, ker je podedoval imetje po stricu (nasproti: Peter se je razveselil starse, ker je podedoval imetje po stricu, nasproti: Peter je razveselil zeno, ker je njun sin podedoval imetje po stricu) in 3) obvezno nekoreferenco prvega notranjega udelezenca v odvisnem stavku s prvim ali drugim udelezencem (z vrsilcem/nosilcem dejanja V/Nd ali s prizadetim/prejemnikom dejanja Pr/Pred) jedrnega/maticnega povedka, npr. domnevati, upati, pricakovati, distancirati se, tolerirati, upostevati, prizanasati v npr. Andrej je domneval, da Ivana pred njim nekaj skriva ipd.
1.2.2.1 Posebnost so koreferencna razmerja pri neosebni naklonski uporabi glagola kot npr. v Petru se je posrecilo oditi z doma / Petru se je posrecilo, da je odsel od doma / Petru se je posrecil odhod od/z doma, Ani je preostalo zateci se v najblizje zavetisce / Ani je preostalo, da se je zatekla v najblizje zavetisce / Ani je preostal pobeg v najblizje zavetisce, Juretu je uspel vzpon na vrh / Juretu je uspelo, da se je vzpel na vrh, kjer razmerje oz. odnos se poudarja koreferencni udelezenec nosilec dejanja v dativu.
1.2.2.2 Se nekaj primerov obvezne koreference (1), neobvezne koreference (2) in obvezne nekoreference (3) za dvoudelezenske glagole s propozicijskim udelezencem:
1) z glagoli kot prepricevati se, opogumljati se, ponasati se, bahati se, obvezovati se, obljubljati (si), ocitati (si), izgovarjati se, upirati se ipd. v Prepricuje se / Opogumlja se / Ponasa se / Baha se / Obvezuje se / Obljublja (si), da on sam to zmore, Ocita si, da sam ni dovolj ukrepal ...
2) z glagoli kot vedeti, upirati se, zavedati se, izgovarjati se, spominjati se, toziti se, obzalovati, potrditi ipd. v Avtorica je vedela, da sama ne more prepreciti, Oce se je upiral, da bi njegovi otroci bili v slabi soli, Tone se je zavedal, da sam/drugi ne morejo prepreciti nesrec, Prebivalci bloka so potrdili, da so oni/sosediprisli domov ...
3) z glagoli kot slisati, posumiti, zahvaliti se, opazovati, ogledati si, opazovati, spremljati, vedeti ipd. v Obiskovalci so slisali, da so se v mestu naselili begunci, Tone je posumil, da je prijatelj dobil podkupnino, Gostitelj se je zahvalil, da so pevci obiskali njegovo gostisce, Obiskovalci so si radi ogledali, kaj s toliksnimi tacami se skriva v kraski jami, Eksperti so opazovali in spremljali, kako ljudje s posebnimi starimi orodji izdelujejo ze pozabljene izdelke, Z zanimanjem so opazovali to, kako urejajo jetnisko sobo, Tone rad poslusa o tem, kako so bezali cez mejo, Sovrazil/Zagovarjal/Zanikal je to, kar so drugi odobravali ipd.
1.2.3 Glagolska vezljivost glede na vrsto glagolov in udelezencev
Pomenska usmerjenost glagola napoveduje stevilo in vrsto moznih udelezenskih vlog. Glagol se lahko omejuje na samoobvladovanje oz. samodelovanje znotraj istega udelezenca, Peter se je sprijaznil s tem, da je bolan, *Peter se je sprijaznil s tem, da sovrazi svoje najblizje, *Peter se je sprijaznil s tem, da se je sam tako odlocil. V teh primerih se znotraj istega sporocila in v okviru istega udelezenca potrjuje logicna nezdruzljivost zavestnega in nezavestnega delovanja.
Ko pa je glagolski pomen usmerjen na vec udelezencev, vec udelezencev praviloma vzvratno dopusca tudi sirso in tem bolj raznovrstno sopojavnost glagolov, npr. Peter se je sprijaznil s tem, da je prijatelj bolan, Peter se je
sprijaznil s tem, da prijatelj sovrazi svoje najblizje, Peter se je sprijaznil s tem, da se je prijatelj tako odlocil.
2 Kookurenca (sopojavljanje/sodogajanje) in koreferenca (soodnos) glede na vidske pomene stavcnih povedi
Pri pomensko- in strukturnoskladenjski obravnavi v okviru posameznih glagolskih pomenskovezljivih skupin je upostevan tudi vid - tako z vidika tvorjenosti glagolov (npr. predponsko-priponskih tvorjenk ali sestavljenk)7 kot tudi v smislu t. i. vidskega pomena stavka,8 ki naj bi se ga dalo docela razbrati sele iz stavcnega polozaja, ki zaobjema celotno stavcno organizacijo glagola in njegovih udelezencev.
2.1 Vid in cas
7 Vpliv tvorjenosti besed na njihovo vezljivost obravnava A. Vidovic Muha v razpravi Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (1993). S primerjanjem glagolskih sestavljenk z njihovimi skladenjskopodstavnimi glagoli in z ustreznimi nesestavnimi glagoli, npr. izpisati : pisati iz : pisati, z upostevanjem celotnega gradiva SSKJ ugotavlja, da je predponsko obrazilo pretvorba (vsaj) enega skladenjskopodstavnega glagolskega razmerja, kar zozi vezljivostno polje tvorjenega glagola (izjema so sestavljenke s samo faznim oz. zlasti vidskim predponskim obrazilom). V razmerju med sestavnim (tvorjenim) in nesestavnim glagolom pa so spremembe predvsem v okviru leva - desna vezljivost, npr. izbuljiti oci : buljiti ipd.
8 J. Oresnik (1994: 19, 67-77, 79) govori o "vidskem pomenu stavka", in poleg navadnega glagolskega vida posameznih glagolov po C. S. Smithovi opredeljuje tipe univerzalnih vzorcnih stavcnih polozajev s casovnimi znacilnostmi stanje +/-, telicno +/-, trajno +/-: a) stanje, b1) netelicno/b2) telicno dogajanje, c1) netelicni/c2) telicni dogodek (a) Kmetija stoji na hribu, Zna grsko, Je priden, b1) Sprehaja se po parku, Smeji se, b2) Zidal je most, c1) Potrkal/Zakasljal je, c2) Razbil se je, Zadel je tarco). Nasteti vzorcni polozaji glagolov v stavkih poudarjajo vsakokratno mozno specificnost povedkovega organiziranja dolocenih udelezencev v dolocenih udelezenskih vlogah, kar se odraza v spreminjanju sporocilnosti. Sele povezava lastne vidske vrednosti glagola v povedku in casovnega ustroja konkretnega stavcnega polozaja dá vidski pomen stavka.
Vidskost je ze v pomenskosestavinskosti glagolov,9 zato vpliva tudi na oblikovanje razlicnih pomenskoskladenjskih razmerij v povedi; vidske pomene stavkov oz. povedi pa obravnavamo glede na casovno-pomenska razmerja med povedki. Casovna razmerja med povedki v dvo- ali vecstavcnih povedih namrec zahtevajo usklajenost vidskih vrednosti v povedke vkljucenih glagolov s t. i. casovnim ustrojem stavcnih polozajev, kar celotni obravnavani povedi daje dolocen vidski pomen. Smiselna Casovno-pomenska razmerja je mozno predvideti z glagolsko kookurenco in udelezensko koreferenco. Jedrni maticni povedek (tj. povedek maticnega stavka) glede na svojo vidskopomensko skupino doloca mozno vidskopomenskost notranjega povedka (tj. povedka v odvisniku oz. v propozicijskem udelezencu), npr.: 1) predhodnost vsebine/pomena notranjega povedka glede na jedrni maticni povedek - tipicni glagoli v maticnem povedku so glagoli presoje: obdolziti, obsojati, ocitati, oponesti, potrditi, pozabiti, priznati, toziti, zanikati, zatajiti ... v Pozabila je, da je vceraj govorila drugace, Potrdili so, da se je zgodila nesreca (nasproti nekaterim moznostim casovno neaktualne rabe, npr. Pozabila je, da ji zdravnik prepoveduje kajenje, Obdolzuje ga, da jo zanemarja ...) ipd., 2) naslednjost (navadno tudi posledicnost) vsebine/pomena notranjega povedka glede na jedrni maticni povedek - tipicni glagoli v maticnem povedku so glagoli napovedi: cutiti, napovedati, obljubiti, odrediti, predlagati, predvideti, prerokovati, pricakovati, pripravljati se, slutiti ... v Oce je predvidel, da hcerko poslje v tujino, Prerokuje/Sluti, da ga cakajo hujsi casi ipd., 3) istocasnost vsebine/pomena notranjega povedka in jedrnega maticnega povedka - tipicni glagoli v maticnem povedku so glagoli zaznave: gledati, izkazovati, ogledovati, opazovati, pokazati, poslusati, videti . v Opazoval je, kaj se dogaja, Poslusal je, kako pojejo ptice ipd., 4) istocasnost ali predhodnost vsebine/pomena notranjega povedka glede na jedrni povedek - tipicni glagoli v jedrnem maticnem povedku so glagoli govorjenja: kritizirati, lagati, odobravati, poizvedovati, posmehovati se, povprasevati, pretvarjati se, pritozevati se, spominjati se, zasmehovati ... v Kritizira, kaj delajo ali Kritizira, kaj so delali, Pretvarja se, da vse ve ali Pretvarja se, da je vse slisal; pri glagolih rekanja pa je poleg istocasnosti in predhodnosti mozna tudi naslednjost, npr. Pravi / Povedala je, da se uci slovensko / da se je ucila slovensko / da se bo ucila slovensko, Peter je prepriceval mater, naj imetje prepusti najmlajsemu, Peter je prepriceval Ano, da se je Ivan preselil v mesto ipd.
9 Vid je tudi v slovenscini obravnavan kot stalna (inherentna) slovnicna lastnost in zato tudi kot slovarskokategorialna lastnost glagolov (Vidovic Muha 2000: 34).
Dolocujoco in kvazidolocujoco propozicijo v vlogi prilastkovnega odvisnika pa locuje istocasnost oz. neistocasnost dogajanja ali stanja v glavnem nadrednem in odvisnem stavku, npr. Z druge strani je pritekel pes, ki je lajal (dolocujoca p.) nasproti Z druge strani je pritekel pes, ki je zalajal — Z druge strani je pritekel pes in zalajal (kvazidolocujoca p.).
3 Stavcne povedi z vidika moznih zdruzevanj glagolske kookurence (sopojavljanja/sodogajanja), udelezenske koreference (soodnosa) in vidskega pomena
Zdruzevanje glagolske vezljivosti z glagolsko kookurenco (tj. smiselna zdruzljivost glagolskih pomenov v povedkih znotraj iste povedi) in udelezensko /ne/koreferenco (tj. soodvisnost udelezencev ali nezmoznost soobstoja udelezencev) se se najbolj nazorno in popolno kaze pri dvoudelezenskih glagolih z enim ali dvema propozicijskima udelezencema oz. udelezencema v obliki izglagolskega samostalnika ali odvisnega stavka: Prepricuje se / Opogumlja se / Ponasa se / Baha se / Obvezuje se / z delom, Obljublja (si) uspeh / Ocita si za uspeh, Oce se je upiral slabemu uspehu (svojemu slabemu uspehu / slabemu uspehu otrok), Tone se je zavedal nezmoznosti preprecitve nesrec, Prebivalci bloka so potrdili prihod (svoj prihod / prihod sosedov) domov, Obiskovalci so slisali za naselitev beguncev, Prisotni opazujejo priblizevanje skupine cilju, Obiskovalci so si radi ogledali skrivanje posasti v kraski jami, Od njih se pricakuje samo zmago ipd.
3.1 Stavcne povedi z dvema moznima propozicijskima udelezencema omogocajo uporabo glagolov s poudarjenim razmernim pomenom, npr. uporabo povzrociti, omogociti v: Preselitev Marije v Ljubljano je povzrocila Novakovo oddajanje sobe studentom, Molcanje naroda je povzrocilo zaskrbljenost druzbenih analitikov, Spanec otroka od sedmih naprej je omogocal pripravo hrane, Zapiranje trgovin sele ob devetih vecer je omogocilo kupovanje zivil sele pozno popoldne ali zvecer, Pokvarjenost ljudi omogoca velike kraje druzbenega premozenja, s tem da povzrociti ze vkljucuje tudi vzorcno-posledicni vidski pomen, medtem ko npr. omogociti za natancnejso vidskopomensko dolocitev potrebuje tudi casovno prislovno dolocilo (gl. zgoraj). Nasprotno pa lahko pomensko bolj specializirani glagoli v vlogi t. i. visjih povedkov vezejo tudi predmetne udelezence, npr. Ljudje se vedno raziskujemo in preucujemo tako najmanjse kot najbolj zapletene delce bivanja ipd.
kot so prikazali in dokazali vsi zgornji primeri, medsebojna povezovanja in soodvisnosti slovnicno-pomenskih pojavov se dodatno odkrivajo posamezne lastnosti in posebnosti jezika.
3.2 Udelezensko krizanje ali zlivanje povedij pa omogocata tudi koncentracijo propozicijskih razmerij znotraj enostavcne povedi, npr. Videl je Janeza izstopati ^ Videl je Janeza + Janez je izstopal in Janez se je vrnil bolan ^ Janez se je vrnil + Ko ser je vrnil, je bil bolan. Vse nasteto pa je mozno samo z dolocenimi moznimi sopojavnostmi glagolov povedku in samo z moznimi soodnosnostmi udelezencev v udelezenskih vlogah (Grepl, Karlík 199S: 355; Hrbácek 1994: 21).
4 Glagolska vezljivost z vidika glagolske kookurence potrjuje tudi svojo medpropozicijsko vlogo in sega v nadpovedno/besedilno skladnjo; ujeta v stavkotvorna in besedilotvorna merila izraza skladenjske posebnosti posameznega jezika
Viri in literatura
Danes, Frantisek idr. 19S7. Vétné vzorce v cestiné. Praha: Academia.
Gigafida = Besedilni korpus slovenskega jezika http://demo.gigafida.net/. Dostop
december 2017.
Grepl, Miroslav, Karlík, Petr. 199S. Skladba cestiny. Praha: Votobia. Hrbácek, Josef. 1994. Nárys textové syntaxe spisovné cestiny. Praha: TRIZONIA. Karolak, Stanislaw. 2001. Od semantyki do gramatyki. Wybór rozpraw. Warszawa: Instytucia Slawistyki PAN.
Oresnik, Janez. 1994. Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Ljubljana: SAZU.
Simeon, Rikard. 1969. Enciklopedijski rjecnik lingvistickih naziva. Zagreb: Matica hrvatska.
Vidovic Muha, Ada. 1993. Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemskim vidikom). Slavisticna revija XLI/1. 161-192.
Vidovic Muha, Ada. 2000. Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja.
Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete.
Wierzbicka, Anna. 1972. Semantic Primitives. Frankfurt: Athäneum.
