CC BY
6Philological Studies 17, 2, (2019) 251-267 Izvirni znanstveni clanek
UDK: 811.163.6'367.625 doi: 10.17072/1857-6060-2019-17-2-251-267
O GLAGOLSKEM VIDU PRI IZPELJAVI SAMOSTALNIKOV ZA POIMENOVANJE DEJANJA IN VRSILCA DEJANJA V SLOVENSCINI
Tatjana Marvin
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Ljubljana, Slovenija
Kljucne besede: glagolski vid, slovenscina, samostalniska izpeljanka, glagolnik, vrsilec.
Povzetek: Clanek obravnava samostalniske izpeljanke iz glagolskih podstav za poimenovanje dejanja (glagolnik na -je) in vrsilca dejanja (na -ec) v slovenscini, pri cemer je posebna pozornost namenjena omejitvam glede glagolskega vida podstave. Clanek poskusa osvetliti, kaksno je stanje omenjenih pravil v sodobnem slovenskem jeziku, pri cemer analizira podatke, zbrane v Slovarju slovenskega knjiznega jezika (SSKJ) in podatkovni bazi korpusa Gigafida.
ON ASPECT IN EVENTIVE AND AGENTIVE NOMINALIZATIONS IN SLOVENIAN
Tatjana Marvin
Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Key words: aspect, Slovene, deverbal nominalization, gerund, agent.
Summary: The paper deals with Slovenian deverbal nominalizations that denote events (gerunds in -je) and agents of events (agentive nominalizations in -ec), where special attention is paid to aspectual restrictions on the base. The paper tries to highlight the state of the aspect-related derivational rules in the contemporary Slovene language by analyzing data from the Slovene Literary Language Dictionary (Slovar slovenskega knjiznega jezika) and the corpus Gigafida.
1. Uvod
Clanek obravnava samostalniske izpeljanke iz glagolskih podstav za poimenovanje dejanja (glagolnik na -je) in vrsilca dejanja (na -ec) v slovenscini, pri cemer je posebna pozornost namenjena omejitvam glede glagolskega vida podstave. V jezikoslovni literaturi zasledimo navedbo, da so izglagolske izpeljanke na -ec, ki oznacujejo vrsilca dejanja, praviloma izpeljane iz osnov nedovrsnega glagolskega vida, Stramljic Breznik (1992, 1999). Podobno omejitev zasledimo za izpeljanke na -je, ki poimenujejo glagolsko dejanje, npr. Bajec (1950), Herrity (2000). Tako imamo obiskovalca kot "tistega, ki obiskuje/obisce" in ne morda *obiskalca, ter kupovanje v pomenu "dejanje kupovanja" in ne morda *kupljenje. Omejitve v povezavi z glagolskim vidom pa niso absolutne, saj imamo pri izpeljankah za vrsilca dejanja nekaj izjem (npr. storilec), pri izpeljankah za glagolsko dejanje pa so taksne izjeme relativno pogoste (npr. izlitje). Clanek poskusa osvetliti, kaksno je stanje omenjenih pravil v sodobnem jeziku, pri cemer analizira podatke, zbrane v Slovarju slovenskega knjiznega jezika (SSKJ) in podatkovni bazi korpusa Gigafida (http://www.gigafida.net/) ter vzporedno predstavlja stanje v Trubarjevih besedilih in Kastelec-Vorencevem slovarju, obravnavano v Vidovic Muha (2019). V drugem razdelku je podan splosni opis obeh tipov izpeljank, tretji in cetrti razdelek pa se osredotocata na glagolski vid v izpeljankah ter predstavitev in analizo podatkov.
2. Splosni opis in analiza obrazil 2.1. Obrazilo za vrsilca dejanja -ec
Slovenska besedotvorna literatura navaja vec razlicnih obrazil, ki oznacujejo vrsilca dejanja. Tako najdemo pri Bajcu (1950) 11 obrazil moskega spola, 2 obrazili zenskega spola ter 1 srednjega spola. Toporisic (1984), ki v nasprotju z Bajec (1950) vkljucuje tudi prevzete morfeme, navaja 35 obrazil moskega, 16 zenskega in 2 srednjega spola. Podrobno analizo posameznih obrazil za vrsilca dejanja ter obravnavo njihove rodnosti najdemo v Stramljic Breznik (1999) 1.
V tem clanku se osredotocam na izpeljanke s pomenom vrsilca dejanja z obrazilom -ec, pri cemer z -ec poimenujem celotno skupino, ki v Toporisic (2000) in Stramljic Breznik (1999) obsega naslednja obrazila: -alec, -elec, -ilec -ec ter -avec, -evec, -ivec in -vec (pogosto je rabljena okrajsava -(V)lec
1 Po analizi v Stramljic Breznik (1999) prevladujejo pri moskem spolu izpeljanke na -ác, -ílec, -álec, -átor, -ar, -ér, -ánt, -ítelj, -ec, pri zenskem spolu izpeljanke z -a, -éla, -nica, -úlja, -áca, pri feminativih obrazili -ka in -ica, pri srednjem spolu pa -álo.
ali -(V)vec) Po analizi v Toporisic (2000) se navedene pripone dodajajo na glagolsko osnovo (tj. koren), npr. vid+ec, cak+alec, bran-ilec, itd. Toporisic (1975) sicer navaja, da se priponsko obrazilo -lec na videz dodaja nedolocniski osnovi (caka-lec, brani-lec), vendar se nato odloci, da samoglasnik a/i/e prikljuci k priponskemu obrazilu, kar nam kot obrazilo da -(V)lec, ki ga za oznacevanje celotne skupine uporablja tudi Stramljic Breznik (1999).
Razlika med Toporisic (1975) in Toporisic (2000) je v tem, kje naj potegnemo crto med podstavo in obrazilom za tvorjenje vrsilca dejanja - ali je podstava le koren (v tem primeru je obrazilo -(V)lec ali -(V)vec) ali pa je podstava nedolocniska osnova (v tem primeru je obrazilo -lec ali -vec). Marvin (2002) zagovarja se nekoliko radikalnejso analizo, kjer se podstavi prikljuci se -l, tako da v vseh primerih govorimo le o obrazilu -ec, ki se lahko dodaja korenu (vid+ec) ali delezniku na -l (cakal+ec). Pri veliki vecini tovrstnih izglagolskih izpeljank se namrec samoglasnik v priponi -(V)lec popolnoma ujema s tematskim vokalom glagola. Poleg tega obstajajo v slovenscini tudi druge izglagolske izpeljanke iz deleznikov, npr. take, kjer se samostalnisko obrazilo dodaja trpnemu delezniku (varovan-ec, varovan-je), Toporisic (2000), Herrity (2000) 2.
O vlogi in izvoru -l v priponskem obrazilu se sprasujeta ze Bajec (1950) ter Stramljic Breznik (1999). Bajec trdi, da so se v obrazila -lec in -vec zlile tri razlicne tvorbe in da je prvotno stanje prakticno nemogoce ugotoviti. V prvi skupini Bajec (1950 I: 110) navaja nomina agentis na -Vlec (nosilec, letalec, sivalec itd.), ki naj bi bile izpeljane iz pridevnikov iz glagolske osnove na -av ali -iv z dodajanjem pripone -ec (igrav - igravec po vzorcu usiv - usivec). V drugo skupino uvrsca tvorbe iz opisnega deleznika na -l, ki jim dodamo -ec (osamelec, pogorelec, prislec, itd.). Za tretjo skupino pa Bajec (1950 I: 111) domneva, da je tam -l kot del obrazila prisel iz tvorjenk srednjega spola na -(a)lo in -(i)lo preko prenosa pomena sredstva ali orodja (zijalo, motovilo > zijalec, motovilec). Pri omenjenih tvorjenkah srednjega spola na -(a)lo in -(i)lo je Bajec (1950 I: 27) mnenja, da gre za tvorbo iz opisnih deleznikov na -l. Stramljic Breznik v glavnem povzema Bajceve ugotovitve, pri cemer -l dodaja priponi za tvorjenje samostalnika -(V)lec in ne morda glagolski podstavi. S sinhronega vidika lahko potrdimo Bajcevo ugotovitev iz 1950, da so v danasnjih nomina agentis na -ec zlite razlicne tvorbe in da jih lahko (z nekaj izjemami) poenostavljeno opisemo preko formule [koren + ec] ali [opisni deleznik na -l +ec] (podobno kot v Marvin 2002).
2 Tudi v italijanscini npr. so samostalniske izpeljanke za vrsilca dejanja tvorjene iz trpnega/preteklega deleznika (giocato 'igrati-deleznik' > giocatore 'igralec').
2.2. Obrazilo za poimenovanje dejanja -je
Bajec (1950) podaja analizo tvorjenja glagolnika s pripono -je iz trpnih deleznikov na -t ali -n (imenuje jih tudi glagolski samostalniki oz. nomina actionis), npr. imetje, vnetje, branje, sejanje, itd. Zanimivo je opazanje, da se glagolnik tvori iz trpne oblike, tudi ce glagol sam zive oblike za trpnik nima, npr. neprehodni glagol (vstajanje) ali povratni glagol (vesti se -vedenje). Bajec (1950) nadalje ugotavlja, da je glagolnik poleg prvotnega pomena razvil se druge pomenske odtenke: nosilec dejanja (bitje); kraj, kjer se dejanje godi (domovanje), posledico, proizvod, predmet ali ucinek glagolskega dejanja (cvrtje "ocvrta jed", branje "berivo, ctivo", vezenje "vezeno"); prenos pomena (npr. gibanje v pomenu "delovanje skupine ali skupina za dosego nekega cilja").
Herrity (2000) podobno kot Bajec analizira glagolnike na -je kot sestavljene iz trpnega deleznika na -t ali -n ter pripone -je. Kot zanimivo izpostavlja dejstvo, da so glagolniki izpeljani praviloma iz nedovrsnega vida, pri cemer pa je trpna oblika v slovenscini praviloma tvorjena iz dovrsnega vida. Toporisic (2000) po drugi strani trpnega deleznika kot dela obravnavanih glagolnikov ne prepoznava, temvec navaja naslednja obrazila srednjega spola: -nje, -(a)nje, -(á)nje, -enje, -énje, -tje.
3. Glagolski vid podstave pri izpeljankah na -ec
V sodobni literaturi najdemo opis, da je podstava tovrstnih tvorjenk nedovrsni glagol (Stramljic Breznik 1992, 1999). Ce ponazorimo na primeru besede zmagovalec - tu se v sodobni slovenscini besedotvorni morfem dodaja izkljucno na nedovrsno osnovo glagola zmagovati, saj druge moznosti nimamo, npr. dodajanje na dovrsno osnovo glagola zmagati bi nam dalo nesprejemljivo tvorjenko *zmagalec3. Pomen izpeljanke zmagovalec pa je kljub nedovrsni osnovi pravzaprav dovrsen v smislu, da beseda pomeni "tisti, ki zmaga" (npr. zmagovalec tekme), tj. da je impliciran najmanj en zakljucen zmagovalni dogodek. Vcasih dobimo tudi dvoumni pomen, kjer lahko izpeljanka nosi pomen "tisti, ki je vrsilec dejanja v nekem trenutku" (npr. V morju smo videli vec plavalcev (tj. ljudi, ki so plavali), V parku so sprehajalci (tj. ljudje, ki se sprehajajo)); ali pogosteje "tisti, ki se pogosto ali poklicno ukvarja s dejavnostjo, ki jo oznacuje glagol" (Bil je plavalec na dolge proge, Po poklicu je prevajalec/preiskovalec/varilec/sprehajalec psov). Vecina glagolov, ki tvori
3 Beseda zmagalec je v SSKJ zabelezena kot starinska sopomenka besede zmagovalec.
izpeljanke na -ec, se ravna po pravilu glede nedovrsne podstave tvorjenke (Stramljic Breznik 1992, 1999), v SSKJ je taksnih glagolov priblizno 800. Pri tej skupini izpeljank nimamo moznosti za tvorjenje iz dovrsne osnove: *zaplavalec, *preplavalec, *preiskalec, *prevedelec, *zvarilec, itd.
Izjema so tvorjenke, ki so izpeljane iz dovrsne osnove. V SSKJ najdemo naslednje primere: izvrsilec, kupec4, premagalec (v pomenu "zmagovalec", starinsko), resilec (v pomenu "resitelj", starinsko), storilec, vlomilec. Beseda resilec se danes uporablja izkljucno v pomenu "resilni avto" (za vrsilca dejanja imamo besedi resitelj ali resevalec), beseda premagalec pa je zastarela in se namesto nje rabi zmagovalec. Ostale izpeljanke imajo izpricano rabo tudi v korpusu Gigafida: izvrsilec (56 pojavnic), kupec (156.806), vlomilec (13.793), storilec (35.886). Izpeljanka izvrsilec ima se dve drugi obliki, ki se pojavljata pogosteje: izpeljanko na nedovrsni osnovi izvrsevalec (815) ter izvrsitelj (3.950). Podobno najdemo pri besedi kupec sorodne izpeljanke na nedovrsni osnovi nakupovalec (1.047), odkupovalec (1.570), zakupovalec (6) in kupovalec (10). Izpeljanki vlomilec in storilec vzporednih izpeljank na nedovrsni osnovi nimata (*vlamljalec, glagol storiti nima nedovrsnika), najdemo pa v korpusu besedo storitelj (9), ki je SSKJ ne navaja. Poleg omenjene skupine iz SSKJ najdemo v korpusu se besedo vlozilec (1) 5.
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja (Vidovic Muha 2019) je razvidno, da pravilo glede glagolskega vida drzi v Trubarjevem besedilu Cerkovna ordninga iz leta 1564, kjer so vrsilci dejanja (35 primerov) tvorjeni iz nedovrsne besedotvorne podstave, le izjemoma pa iz dovrsne (primeri iz Vidovic Muha (2019): prisegavec, spravljavec, preganjavec, mascavec, delavec). Drugace je v Kastelec-Vorencevem slovarju iz konca 17. in zacetka 18. stoletja, kjer je obrazilo -vec mozno ob podstavi vseh glagolov, ne glede na vidskost ali tvorjenost (primeri iz Vidovic Muha (2019): oblizavec, odgovorjavec, ogledavec, zanicavec, obljubavec, prepisavec, prisegavec, koncavec, izprasavec). V sodobni slovenscini bi ti primeri bili izpeljani iz nedovrsne osnove, npr. ogledovalec (namesto ogledavec), prepisovalec (namesto prepisavec) itd.
4 Beseda kupec je izpeljana iz korena kup- ter besedotvornega korena -ec, ki se v nasprotju z ostalimi navedenimi primeri tukaj prilepi na glagolski koren brez tematskega vokala -i- ter obrazila -l (*kupilec ne obstaja). Ker je glagol kupiti dovrsen (kljub temu, da je nesestavljen), privzemam, da je beseda kupec izpeljana iz dovrsne osnove.
5 V SSKJ najdemo se naslednje izpeljanke iz dovrsne osnove (v oklepaju navajam stevilo zadetkov v korpusu Gigafida): pogorelec (8), prezivelec (19), zakasnelec (1), zapoznelec (10), zbesnelec (0). Te izpeljanke se ne nanasajo na vrsilca dejanja, temvec oznacujejo nosilca lastnosti pridevnika, ki je izpeljan iz deleznika na -l, npr. pogorela hisa, preziveli potniki, itd. V omenjenih primerih gre za netozilniske glagole, pri katerih osebek nosi udelezensko vlogo prizadeto (in ne vrsilec dejanja).
Za izpeljanke na -ec, ki oznacujejo vrsilca dejanja, lahko zakljucimo, da so v sodobni slovenscini razen izjemoma (tip storilec) izpeljane iz nedovrsne osnove. Cetudi so v zgodovini jezika obstajale izpeljanke na dovrsni osnovi, kot npr. prepisavec ali ogledavec, danes te niso vec sprejemljive in tudi ne korpusno izpricane (*prepisalec, *ogledalec, *zmagalec, itd.). Treba je tudi poudariti, da imajo izjeme iz dovrsne osnove - ko te obstajajo - visoko stevilo pojavnic v korpusu (npr. kupec, vlomilec, storilec).
4. Glagolski vid podstave pri i/peljankah na -je 4.1. Pregled literature
Osnovni pomen glagolnika je glagolsko dejanje (npr. branje, govorjenje, pisanje v pomenu dejanj branja, govorjenja, pisanja), a je glagolnik poleg prvotnega pomena razvil se druge pomenske odtenke, glej razdelek 2.2. Bajec (1950) navaja, da so bili glagolniki v prvotnem pomenu glagolskega dejanja izpeljani le iz nedovrsnih glagolov. Po naliki pa je jezik ze zelo zgodaj zacel delati glagolnik tudi iz dovrsnih glagolov, npr. starocerkvenoslovanski dvizenje, kosnovenije itd. V prvotnem pomenu glagolniki tudi niso imeli mnozinske oblike, kar se ohranja tudi v sodobnem jeziku pri tvorjenkah, ki imajo le prvotni pomen (npr. vpitje, klecanje, zavidanje, itd.).
Nadalje Bajec ugotavlja, da so tvorjenke iz dovrsnikov v davnini bile izjema in je jezik naceloma izrazal dovrseno glagolsko dejanje z nedovrsnikom (npr. darovanje, odpuscanje grehov itd.) 6. A po naliki je bilo tvoijenih vedno vec perfektivnih glagolnikov, ki pa so imeli naslednje lastnosti, Bajec (1950): redko so bili rabljeni za oznacevanje kraja (npr. jetje v pomenu "jeca"), njihov najbolj pogost pomen je ucinek dejanja ali (konkretizirano) stanje po dovrsenem dejanju, npr. razdrtje kot "razvalina, luknja v obleki", pomanjkanje "revscina", pozdravljenje "pozdrav", prepricanje "stanje po tem, ko se je kdo preprical", prezganje "prezgana moka" itd. Bajec je mnenja, da za slovenscino velja analiza v Belie (1901), ki za tvorbe z dovrsnikov (npr. zedinjenje, unicenje, osvobojenje, itd.) postavlja trditev, da vsebujejo stanje kot rezultat izvrsenega glagolskega dejanja (tj. da imajo rezultativni pomen). Bajec povzema Belieev sklep z naslednjimi besedami "...jezik ne trpi tvorb za oznako dovrsenega glagolskega dejanja, ako le-te ne pomenijo tudi rezultata tega dejanja in imajo zatorej samostalniski pomen. Ce pa katero drugo obrazilo pove prav toliko, potem ljudstvo le redko rabi dovrsni glagolnik" (Bajec, 1950: 16).
6 Primerjaj z analizo pomena besede zmagovalec v razdelku 3.
Podobno analizo kot v Bajec (1950) najdemo v Herrity (2000), kjer je zapisana trditev, da so glagolniki praviloma tvorjeni iz nedovrsnikov, a mozni tudi iz dovrsnikov. Vcasih obstajata dve tvorjenki z razlicnim glagolskim vidom, npr. locenjellocevanje.
Iz zgodovine slovenskega besedotvorja (Vidovic Muha, 2019) razberemo, da so se izpeljanke za glagolsko dejanje na -je tvorile tako iz nedovrsnih kot tudi dovrsnih glagolov. V Trubarjevem besedilu Cerkovna ordninga je najti veliko primerov z dovrsnisko podstavo, npr. premag-a-(nje), preklic-a-(nje), pokop-a-(nje), odvez-a-(nje), odloc-e-(nje) itd. Vidovic Muha (2019) pripisuje moznost tvorbe iz dovrsnih glagolov teznji v Cerkovni ordningi po cim vecji ohranitvi vseh morfemskih sestavin podstavnega glagola ter po cim manjsi premenilnosti glasov. V sodobnem knjiznem jeziku se pri tvorjenju glagolnika - kjer je ta tvorljiv - taksni podstavi dodajajo drugacna obrazila, npr. nicto obrazilo, -a, itd. (poklicanje v pomenu "poklic" je v sodobni slovenscini poklic; ukazanje je danes ukaz, itd.). Podobno stanje ugotavlja Vidovic Muha v Kastelec-Vorencevem slovarju, kjer se besedotvorni pomen lahko pojavlja ob kateri koli glagolski podstavi, ne glede na glagolski vid ali druge posebnosti (prevzetost, narecnost). Vcasih je glagolnik sopomenka samostalnika z nictim ali kaksnim drugim obrazilom (npr. sopomenke odpis-0 in odpisanje, bram-ba in branjenje)
4.2. Analiza podatkov glede na glagolsko predponsko obrazilo
V slovenscini velja, da so nesestavljeni glagoli razen nekaj izjem v nedovrsnem vidu (pisati), iz njih izpeljani sestavljeni glagoli z glagolsko predpono pa dovrsni (prepisati), ce med slednje ne stejemo glagolov, ki so rezultat sekundarne imperfektivizacije (prepisovati) 7. V tem prispevku se osredotocam izkljucno na glagolnike iz dovrsnih glagolov, tvorjenih z glagolsko predpono, pri cemer glede pomena glagolskih predpon sledim tipologiji v Sekli (2016) (razdelek 4.2)8. V nadaljevanju analiziram pojavnost dovrsnih samostalniskih izpeljank na -je na primerih s predpono iz-lz-ls- ter predpono po- (razdelek 4.2.1 in 4.2.2). Iz analize podatkov rabe v sodobni slovenscini, izpricane v korpusu Gigafida, izhaja ugotovitev, da
7 Herrity (2000) navaja najbolj pogoste nesestavljene glagole, ki so dovrsni: placati, koncati, pociti, nehati, zmagati, srecati, kupiti, lotiti se, javiti, piciti, pustiti, resiti, veleti, skociti, pokoriti, spremiti, stopiti, storiti, trciti, tresciti, dejati, pasti, sesti, leci, seci, reci, vreci, jeti, dati, skopiti, posoditi, menjati.
8 Sekli (2016) dopolnjuje in sistemizira tipologijo pomenov glagolskih predpon sestavljenih glagolov v slovenscini, ki je sicer obravnavana v delih stevilnih jezikoslovcev (Miklosich 1883, Ramovs 1952, Bajec 1959, Toporisic 2000, Vidovic Muha 1993, Merse 1995, Krvina 2015 ter Krvina (2018).
lahko v slovenscini tvorimo glagolnike iz dovrsnih glagolov s predponami z vsemi tremi osnovnimi pomeni, pri cemer so nekateri podpomeni za tvorbo manj dovzetni ali nedovzetni (4.2.3).
Sekli (2016) razlikuje tri osnovne pomene glagolskih predpon v slovenscini: krajevni pomen, vrsto glagolskega dejanja ter dovrsnost. Tako lahko npr. glagolska predpona v- izraza krajevni pomen 'v notranjost noter' pri glagolu vstopiti, inkohativno glagolsko dejanje pri glagolu vzgati ter dovrsnost pri glagolu vsejati. Pri predponah s krajevnim pomenom je sicer krajevni slovarski pomen predpone oslabljen, a se vedno ohranjen; tu dobimo pomene kot npr. 'na povrsino, gor' (naloziti), '(od spodaj) navzgor, gor' (vzdigniti), 'narazen' (raznesti) in druge (glej Tabelo 1). Pomeni, ki so povezani z vrsto glagolskega dejanja (preneseni krajevni, delno oslabljeni, izpraznjeni slovarski pomeni glagolskega dejanja), se nanasajo na potek dejanja (npr. zacetek, konec, trajanje, enkratnost, ponavljalnost) ali kolicino glagolskega dejanja (majhna, velika , polna mera, razmescenost), npr. inkohativni, zacetnostni pomen vzgati, prizgati, terminativni pomen odpeti, izdelati, itd. V zadnji sklop sodijo predpone, ki izrazajo le slovnicno dovrsnost, npr. predpona na- pri glagolu napisati. V teh primerih imata nesestavljeni nedovrsnik (pisati) ter sestavljeni dovrsnik (napisati) enak slovarski pomen in se razlikujeta le v glagolskem vidu. Tipologijo pomenov glagolskih predpon povzemam v Tabeli 1.
Tabela 1 : Pomeni glagolskih predpon v slovenscini, prirejeno iz Sekli (2016)
Krajevni pomen Vrsta glagolskega dejanja Dovrsnost
v(n)/u- 'v notranjost, noter' v-stopiti inkohativni v-zgati v-sejati
na- 'na povrsino, gor' na-loziti saturativni inkohativni delimitiativni na-liti, najesti se na-ceti na-gniti na-pisati
vz-/v-/z-/s-'navzgor, gor' vz-digniti inkohativni vz-ljubiti vzrasti >z-rasti
iz-/z-/s-, vi- 'iz notranjosti, ven' iz-/vi-gnati terminativni iz-delati iz-ruvati
s(n)-/sa/z-'navzdol, dol' sn-eti
pri- 'v bliznino, zraven' pri-nesti delimitativni inkohativni pri-peti pri-zgati
o(b)- 'okoli, ob-iti inkohativni ob-lezati o-zeleneti
okrog' o-kopati
o(b)- 'stran, proc' ob-glaviti ob-nemoci
u- 'stran, proc' 'dol' u-bezati u-pasti u-krasti
o(t)-/o(d)-'stran, proc' od- skociti terminativni od-peti
do- 'v blizino, zraven' do-speti terminativni do-reci
pre- 'skozi' 'preko, cez' 'z mesta na mesto' pre-bosti pre-plavati pre-nesti intenzivni perdurativni inkohativni pre-greti pre-spati pre-govoriti pre-vrtati
po- 'po povrsini' po-tresti distributivni delimitativni inkohativni po-skakati, po-za-preti po-cakati po-gnati po-kazati
raz-/z-/s-'narazen' raz-iti se raz-nesti intenzivni inkohativni terminativni raz-boleti se raz-veseliti raz-soditi raz-trgati
s(n)-/ss-/z-'skupaj' sn-iti se z-brati s-treti
za- 'zadaj' za-iti za-loziti za-kriti za-piti inkohativni delimitativni terminativni za-peti za-kricati za-daviti
pod- 'spodaj' pod-staviti
nad- 'zgoraj' nad-zidati
pred- 'spredaj' pred-loziti
4.2.1. Predponsko obrazilo iz-Iz-Is-
V tem razdelku analiziram pojavnost samostalniskih izpeljank na -je iz dovrsnika na primerih s predpono iz-/z-/s. Najprej navajam mozne osnovne pomene in podpomene glagolske predpone skupaj s primeri glagolov, ki jih najdemo v Sekli (2016). Nato predstavim, kateri od glagolnikov, izpeljanih iz omenjenih dovrsnih glagolov, so prisotni v SSKJ ter njihovo stevilo
259
pojavnic v korpusu Gigafida skupaj s primerom iz korpusa. V nadaljevanju so predstavljeni glagolniki iz dovrsnih glagolov, ki jih najdemo v korpusu Gigafida, a niso zabelezeni v SSKJ; pri vsakem je naveden tudi eden od primerov iz korpusa.
Sekli (2016) za predpono iz-/z-/s- navaja naslednje osnovne pomene in podpomene9:
a) krajevni pomen 'iz notranjosti, ven': neprehodno: izpasti, izlesti, izteci, izpluti, iziti, izstopiti; prehodno: izgnati, izbosti, izvesti, iznesti, izdolbsti, izpreci, izzeti, izbiti, izliti, izpiti, izdihniti, izriniti, iztakniti, iztisniti, izgovoriti, izloziti, izstreliti, izvabiti, izbrati, izgnati, izkopati, izrezati, izprati;
b) pomen glagolskega dejanja: terminativni pomen: izvesti, izbrisati, izklesati, izsekati, iztesati, izkovati, izdelati; ablativni pomen: izposoditi, izprositi, izsiliti, izbojevati, izpeti se, izgoreti, iznoreti se, izcistiti, izmisliti, izsusiti, izmeriti, izuciti, izstradati, izkazati;
c) dovrsni pomen: skaziti, spaciti, izprazniti, izbruhati, izkljuvati, izpljuvati, izruvati, izbrisati.
Pri glagolski predponi iz-/z-/s- so vse tri skupine zastopane precej enakomerno; pri vseh treh se dovrsni glagolniki pojavljajo z vec kot 50 % glagolov s seznama. Pri glagolih s krajevnim pomenom predpone najdemo v SSKJ naslednje primere dovrsnih glagolnikov: izgnanje, izplutje, izrezanje. Ti trije imajo izpricano rabo tudi v korpusu Gigafida: izgnanje (4) npr. do izgnanja iz raja, izplutje (594) npr. izplutje na siroko morje, izrezanje (26) npr. izrezanje dela crevesa in mehurja. V korpusu pa najdemo tudi nekatere druge dovrsne glagolnike, ki jih SSKJ ne navaja: izbitje (20) npr. izbitje zoba, izvezenje (1) npr. izvezenje monograma v perilo, izdolbenje (4) npr. izdolbeneje skalnih stolpov, izzetje (2) npr. izzetje resnice, izlitje (1555) npr. izlitje kurilnega olja, izpitje (55) npr. izpitje do dna, izdihnjenje (1) npr. smrt z izdihnjenjem duse, izrinjenje (38) npr. izrinjenje s ceste, iztisnjenje (17) npr. po iztisnjenju tekocine iz plodov, izvabljenje (1) npr. izvabljenje, sklicevanje na logiko, izbranje (3) npr. izbranje med naslednjimi storitvami, izkopanje (3) npr. pri arheoloskih izkopanjih, izpranje (1) npr. izpranje ali razdeljevanje blaga z rezanjem ali usteklenicenjem. Po stevilu zadetkov v korpusu najbolj izstopajo izlitje (1555), izplutje (594), izpitje (55) ter izrinjenje (38) (od teh je le izputje
9 Zapis posameznih glagolov je poenostavljen - zaradi lazjega branja so izbrisana diakriticna znamenja pri posameznih glagolih. Pri varianti z-/s- gre za dvojnicni zapis iz- (npr. izruvati/zruvati), ne za samo predpono.
prisotno v SSKJ). Od 29 dovrsnikov iz Sekli (2016) ima kar 16 od njih (55 %) v korpusu izpricane glagolnike iz dovrsne osnove.
Ko predpona izraza vrsto glagolskega dejanja v terminativnem pomenu, v SSKJ glagolnikov ne najdemo. V korpusu najdemo naslednje pojavitve: izdelanje (2) npr. z izdelanjem ocen vseh vrst ogrozenosti, izbrisanje (55) npr. izbrisanje moje vasi, izklesanje (2) npr. vodno silo, ki je bila potrebna za izklesanje take soteske, izkovanje (1) npr. arheoloska izkovanja, izsekanje (6) npr. zaradi izsekanja gozda.
Ko predpona izraza vrsto glagolskega dejanja v ablativnem pomenu, najdemo v SSKJ naslednje dovrsne glagolnike: izsiljenje, izbojevanje, izciscenje, izstradanje. Ti imajo tudi izpricano rabo v korpusu: izsiljenje (21) npr. izsiljenje priznanja, izbojevanje (13) npr. izbojevanje svobodnih ozemelj, izciscenje (57) npr. tehnicno izciscenje zakona, izstradanje (71) npr. izstradanje prebivalstva. V korpusu se poleg omenjenih pojavljajo se: izpetje (7) npr. izpetje stisnjenega pogona, izgorenje (4) npr. pri izgorenju litra bencina, izsusenje (4) npr. izsusenje oci, izmerjenje (2) npr. oropani temeljne pravice do zunanje strokovne presoje testnega izmerjenja, izkazanje (6) npr. zahteva po izkazanju spostovanja tej ustanovi. Podobno kot v primerih s krajevnim pomenom pripone so tudi v tej skupini glagolniki iz dovrsnikov rabljeni bolj pogosto (a z relativno nizko pojavnostjo), kot bi to pricakovali glede na njihovo pojavljanje v SSKJ - od 21 (7 terminativnih, 14 ablativnih) dovrsnikov iz Sekli (2016) ima 14 od njih (5 terminativnih, 9 ablativnih, skupaj 67%) v korpusu glagolnike iz dovrsne osnove.
Pri glagolih z dovrsnim pomenom predpone v SSKJ ne najdemo nobenega glagolnika na -je. Nekoliko drugacno sliko nam kaze raba - v korpusu Gigafida se namrec ti glagolniki pojavljajo v naslednjem stevilu: izpraznjenje (129), npr. izpraznjenje telefona; izbruhanje (1) npr. zauzitje in izbruhanje, izpljuvanje (6) posoda za izpljuvanje, izruvanje (16) npr. izruvanje zoba, spacenje (6) npr. od silnega spacenja in razuzdanosti ljudstva. Od 8 dovrsnikov na seznamu jih ima glagolnike iz dovrsne osnove 5 (63 %).
4.2.2. Predponsko obrazilo po-
V tem razdelku analiziram pojavnost dovrsnih samostalniskih izpeljank na -je na primerih s predpono po-. Podatki so predstavljeni na enak nacin kot v prejsnjem razdelku.
Sekli (2016) za predpono po- navaja naslednje osnovne pomene in podpomene:
a) krajevni pomen predpone, tj. distributivni pomen 'razmesceno po povrsini': potresti, politi, posoliti, popisati, posipati, pobruhati, posedeti, polezati, pohoditi; osebkovo distributivni: poleci, pomreti, pomrzniti, posahniti, pozaspati, pocepati, popadati, poskakati; predmetno distributivni: pokrasti, pogristi, poklati, pobiti, poskriti (se), pobesiti, podaviti, podusiti, poizgubiti, poklatiti, poklestiti, pokuriti, poloviti, pomoriti, pomoziti, postoriti, postreliti, pozeniti, pokrpati, poplacati, poropati, postreljati, pozagati, porezati, posekati, potrgati, pozobati, pobrati; pozapreti, pozakleniti;
b) delimitativni pomen v smislu razmescenost dejanja v prostoru ali casu, tj. na raznih mestih ali v raznih casih, posledicno v majhni meri: poklecati, polezati, posedeti, posmejati se, pospati, postati (postojim), pocakati, pomoliti se, pomuditi se, pobrskati, poigrati se, pokramljati, ponagajati, povohati, popihati, poplesati, potipati; inkohativni pomen: ponesti, poleteti, pognati;
c) dovrsni pomen: ponesti, pomolsti, pozebsti, poteci, povleci, pozreti, popiti, poiti, ponoreti, poleteti, pordeti, pocistiti, pogasiti, pohvaliti, pokvariti, porabiti, posusiti, potratiti,potrositi, povabiti, pokljukati, posrkati, pokazati, poklicati, popeljati, popljuvati, posrebati, pozgati, posejati, pojesti10.
Pri glagolih s krajevnim pomenom predpone najdemo v SSKJ le en primer glagolnika iz dovrsnika: pobitje. Le-ta se pojavi tudi v korpusu Gigafida: pobitje (21) npr. pobitje zivali in ljudi. V korpusu se pojavlja vec dovrsnih glagolnikov kot v SSKJ; tu najdemo naslednje glagolnike iz dovrsnikov: potresenje (1) npr. sladkor v prahu za potresenje, politje (B6) npr. politje s tekocino, popisanje (1) npr. gre za manifestno obliko popisanja zidov francoskega paviljona, posutje (34) posutje s pepelom, pohojenje (2) npr. morebitno pohojenje 100 kilogramov tezkega uporabnika. Pri osebkovo distributivnih glagolih najdemo: pomrtje (1) npr. pred nedavnim mnozicnim pomrtjem cebel, pomrznjenje (14) npr. pomrznjenje kljucavnice. Pri predmetno distributivnih najdemo: pokurjenje (1) npr. za pokurjenje 320
10 V clanku privzamem pomensko razporeditev, kot je predlagana v Sekli (2016), pri cemer je potrebno poudariti, da se porjjo vprasanja o utemeljenosti nekaterih uvrstitev glagolov. Nekateri od glagolov, ki so pri Sekliju uvrsceni pod kategorijo dovrsnega pomena (c), bi lahko bili uvrsceni drugace, npr. glagol popeljati bi morda sodil bolj upraviceno v skupino (b) inkohativni pomen, glagol popljuvati pa v skupino (a) distributivni. Glagol pozobati je uvrscen pod krajevni pomen (predmetno distributivni), a bi morda bolj sodil v skupino (c) dovrsni. Podobno je z glagolom pozagati - v kontekstu, ko pozagamo le eno drevo, je njegov pomen dovrsni (c) in ne predmetno distributivni. Ker ti pomisleki ne vplivajo bistveno na osnovno ugotovitev pricujocega clanka, jih trenutno puscam ob strani.
kalorij, pokrpanje (4) npr. financne zaplate za pokrpanje izgube, poplacanje (9) npr. poplacanje vseh vlagateljev, pozaganje (3) npr. pozaganje enega samega drevesa, posekanje (6) npr. ob posekanju enega drevesa, potrganje (3) npr. po potrganju cvetov in plodov, pobranje (1) npr. k polnjenju proracuna s pobranjem kazni. V krajevnem pomenu najdemo v korpusu primere dovrsnih glagolnikov pri 15 glagolih od skupaj 47 glagolov s seznama v Sekli (2016), kar predstavlja 32 %, pri cemer je potrebno poudariti, da je pogostost pojavljanja vecinoma nizka (manj kot 10 pojavnic).
Ko predpona izraza vrsto glagolskega dejanja v delimitativnem ali inkohativnem pomenu, v SSKJ glagolnikov iz dovrsnih glagolov ne najdemo. Tudi v korpusu razen redkih izjem tu dovrsnih glagolov prakticno ne najdemo: delimitativno posedenje (1) npr. lepo urejen prostor za posedenje, inkohativno pognanje (1) pognanje korenine v zemljo. Tu je potrebno dodati, da je vir edinega primera besede posedenje neznani avtor na internetu, vir edinega primera besede pognanje pa neznani novinar iz revije Hopla. Od 20 dovrsnikov na seznamu v Sekli (2016) imata dovrsne glagolnike v korpusu le 2 (10 %), vendar le vsak po en primer v nelektoriranih besedilih, kar lahko smatramo za zanemarljivo.
Pri glagolih z dovrsnim pomenom predpone v SSKJ ne najdemo nobenega glagolnika s predpono po-. V korpusu najdemo po nekaj primerov z zelo nizkimi frekvencami: povlecenje (4) npr. pri povlecenju katetra, popitje (6) npr. po popitju vroce tekocine, pordenje (1) npr. kot hitre kapljice pomagale proti pordenju oci, pociscenje (12) npr. pociscenje nekaterih prostorov, pogasenje (1) npr. po pogasenju ognja, pokvarjenje (1) npr. izmalicenje, pokvarjenje, porabljenje (1) npr. porabljenje, potratenje (1) npr. potratenje, posrkanje (13) npr. posrkanje normalnih nujnih mineralov iz hrane, pokazanje (1) npr. pokazanje s prstom na zmagovalca, posejanje (2) npr. posejanje hitrorastocih zelnatih enoletnic, pojedenje (1) npr. "pojedenje"polnjenih skoljk.11 Od 30 glagolov na Seklijevem seznamu ima glagolnike iz dovrsnikov v korpusu 12 glagolov (40 %), a vecina z le redkimi pojavitvami. Se najvec primerov najdemo pri glagolnikih posrkanje (13) in pociscenje (12) ter popitje (6) in povlecenje (4). Vsi ostali pa se pojavljajo le v zanemarljivih 1-2 primerih, pri cemer je mnogokrat izpricana posebna raba. Pri besedah pokvarjenje, porabljenje ter potratenje gre za iztocnice gesel v krizankah (revija Hopla, Dnevnik), kar pomeni, da so bile ustvarjenje (s strani neznanega novinarja) za namen definicije resitve, ki jo v krizanko vpise bralec - resitev v rabi predstavljajo knjizne
11 V korpusu se pojavi tudi beseda poklicanje (12), vendar le v pomenu "poklic" in ne kot "dejanje klicanja".
besede, ki niso glagolniki iz dovrsnih glagolov, tj. okvara, poraba, potrata. Pri primeru pojedenje neznani internetni avtor z rabo navednic ze sam opozarja na nenavadnost tvorjenke.
4.2.3. Splosni zakljucki glede dovrsnih glagolnikov s predpono iz-/z-/s- in po-
V SSKJ se glagolniki iz dovrsnikov z obravnavanima predponama pojavljajo izjemno redko; pojavijo se le pri 8 glagolih od 155 glagolov na Seklijevem seznamu (pri priblizno 5 % glagolov). Drugacno je stanje v korpusu Gigafida, kjer je raba sicer pogostejsa, vendar je v splosnem stevilo pojavnic glede na velikost korpusa relativno nizko ali zanemarljivo.
Iz analize podatkov rabe v omenjenem korpusu lahko sklepamo, da govorci v sodobni slovenscini, sicer v izrazito omejenem obsegu, tvorimo glagolnike iz dovrsnikov s predponami vseh treh osnovnih pomenov -krajevnim pomenom, pomenom vrste glagolskega dejanja ter pomenom dovrsnosti. Pri glagolski predponi iz-/z-/s- so vse tri skupine zastopane precej enakomerno; pri vseh treh se dovrsni glagolniki pojavljajo z vec kot 50 % glagolov s seznama v Sekli (2016), nekateri od teh dovrsnih glagolnikov imajo tudi vec deset (izpitje, izrinjenje, izstradanje, izpraznjenje) ali vec sto zadetkov (izlitje, izplutje). Drugacna slika se kaze pri izpeljavi iz glagolov s predpono po-. Tu se kaze bolj izrazita razlika med krajevnim pomenom in drugima dvema pomenoma (vrsta glagolskega dejanja, dovrsnost), saj sta zadnja dva za tvorbo glagolnikov iz dovrsnih glagolov dovzetna bistveno manj oz. razen nekaterih izjem celo nedovzetna. Medtem kot ima s krajevnim pomenom priblizno tretjina glagolov s Seklijevega seznama glagolnike iz dovrsnikov izpricane (tudi vec deset pojavnic, npr. politje, posutje), pri pomenu vrste glagolskega dejanja (delimitativni in inkohativni pomen) taksnih glagolnikov prakticno ne najdemo. Pri glagolih, kjer predpona ob izpostavljanju pomenskih sestavin, navzocih ze v nepredponskem nedovrsniku, izraza zlasti dovrsnost, sicer dovrsne glagolnike najdemo v 40 % primerov, a le z zanemarljivo pojavnostjo v korpusu Gigafida (najvec 13 pri besedi posrkanje).
Tendenca, da glagoli s predpono z delimitativnim in inkohativnim podpomenom ne tvorijo dovrsnikov, se kaze tudi pri glagolih z drugimi predponami, ki pa zaradi omejenega obsega pricujocega clanka na tem mestu niso podrobno obravnavani. Inkohativni kot npr. vzljubljenje, vztrepetanje, prebledenje, zasmrdenje, zaplavanje so brez zadetkov v korpusu, prav tako delimitativni zajecanje, zapetje (v pomenu "peti"), zasumenje in zagrmenje. Vsekakor bi bila v prihodnosti dobrodosla
podrobnejsa analiza in primerjava med glagolniki iz razlicnih sestavljenih glagolov.
5. Zakljucek
V clanku so obravnavane samostalniske izpeljanke iz glagolskih podstav za poimenovanje dejanja (na -je) in vrsilca dejanja (na -ec), pri cemer je bila posebna pozornost namenjena omejitvam glede glagolskega vida podstave; praviloma se obe skupini izpeljank tvorijo iz osnov nedovrsnega glagolskega vida, Bajec (1950), Stramljic Breznik (1992, 1999), Herrity (2000). Pri obravnavi se clanek opira na podatke iz Slovarja slovenskega knjiznega jezika (SSKJ) ter podatkovne baze korpusa Gigafida, vzporedno pa predstavlja tudi izsledke iz analize Trubarjevih besedil in Kastelec-Vorencevega slovarja, Vidovic Muha (2019).
Za izpeljanke na -ec, ki oznacujejo vrsilca dejanja, clanek ugotavlja, da so v sodobni slovenscini z nekaj izjemami (kot npr. storilec) izpeljane iz nedovrsne osnove. Cetudi so v zgodovini jezika izpeljanke na dovrsni osnovi, kot npr. prepisavec ali ogledavec, obstajale, danes v korpusu niso vec zaznavne (*prepisalec, *ogledalec, *zmagalec, itd.). Kaze, da govorci izpeljank iz dovrsne osnove po naliki ne tvorijo, cetudi bi bile v principu mozne. Izjeme iz dovrsne osnove, ko te obstajajo, pa imajo relativno visoko stevilo pojavnic v korpusu (npr. kupec, vlomilec, storilec).
Drugacno stanje se kaze pri izpeljankah na -je, ki oznacujejo dejanje. V SSKJ se glagolniki, tvorjeni iz dovrsne osnove, pojavljajo zelo redko. V korpusu Gigafida pa je raba glagolnikov iz dovrsnikov pogostejsa - od analiziranih primerov s predpono iz-lz-ls- jih ima v korpusu kar 50 % vsaj en zabelezen glagolnik iz dovrsnika, s predpono po- pa 30 %, vendar gre -razen pri nekaj primerih z vec sto ali vec deset pojavnicami - vecinoma za majhno frekvenco pojavljanja (manj kot 10 pojavnic), se posebej pri predponi po-.12 Iz analize omenjenega korpusa je razvidno, da govorci v sodobni slovenscini, sicer v omenjenem obsegu, tvorijo glagolnike iz dovrsnih glagolov s predponami z vsemi tremi osnovnimi pomeni -krajevnim pomenom, pomenom vrste glagolskega dejanja ter pomenom dovrsnosti. Nekateri podpomeni vrste glagolskih dejanj (delimitativni in inkohativni pri predponi po-) ter dovrsni pomen (pri predponi po-) so za tvorbo iz dovrsne osnove manj dovzetni; v korpusu najdemo tu le nekaj osamljenih, zanemarljivih pojavitev: dovrsni glagolniki so mnogokrat
12 V clanku so obravnavane pojavnice v korpusu Gigafida (http:llwww.gigafida.netl). Naslednji korak pri raziskavi je obravnava posameznih pojavnic in njihovega razmerja do stevila glagolnikov v korpusu Gigafida v.2.0 (https:llwww.clarin.silnoskel) ter testiranje rojenih govorcev slovenscine o sprejemljivosti obravnavanih tvorjenk iz dovrsne osnove.
rabljeni kot iztocnice za gesla v krizankah (potratenje, porabljenje) ali pa se pojavljajo v nelektoriranih besedilih neznanih avtorjev, ko govorec zeli poudariti dovrsnost glagolskega dejanja kot besedotvornega izhodisca
(pobranje, pojedenje).
Literatura / References
Bajec, Anton. (1950). Besedotvorje slovenskega jezika I. Izpeljava samostalnikov [Vocabulary of the Slovenian language I. Derivation of nouns]. Ljubljana: ZRC SAZU. ). (In Slovenian.)
Bajec, Anton. (1959). Besedotvorje slovenskega jezika IV: Predlogi in predpone [Vocabulary of Slovenian IV: Suggestions and Prefixes]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Institut za slovenski jezik. ). (In Slovenian.)
Belie, Aleksandar. (1901). Zur Entwicklungsgeschichte der slavischen Deminutiv-undAmplificativsuffixe. Leipzig: Breitkopf & Härtel. (In German.)
Gigafida, korpus pisne slovenscine [Gigafida, a corpus of written Slovene] URL: http://www.gigafida.net/ (accessed April 4, 2019). (In Slovenian.)
Krvina, Domen. (2015). Glagolski vid v sodobni slovenscini [Verbal vision in modern Slovene]: Doktorska disertacija. Ljubljana. (In Slovenian.)
Krvina, Domen. (2018). Glagolski vid v sodobni slovenscini 1. Besedotvorje in pomen [Verbal vision in modern Slovene 1. Vocabulary and meaning.]. Ljubljana: Zalozba ZRC SAZU. (In Slovenian.)
Marvin, Tatjana. (2002). Topics in the Stress and Syntax of Words. Cambridge, MA: MIT Working Papers in Linguistics.
Miklosich, Franz. (1883). Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen: IV. Syntax. Wien. (In German.)
Merse, Majda. (1995). Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjiznem jeziku 16.stoletja [The appearance and the veracity of the verb in Slovene literary language of the 16th century]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (In Slovenian.)
Ramovs, Fran. (1952). Morfologija slovenskega jezika [Morphology of the Slovenian language]. Ljubljana: DZS. (In Slovenian.)
Slovar slovenskega knjiznega jezika [Dictionary of Slovenian literary language] [Elektronski vir]. (2014). Anton Bajec et al. (Eds.). Ljubljana: Zalozba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. (In Slovenian.)
Stramljic Breznik, Irena. (1992). Izglagolske izpeljanke s pomenom vrsilca dejanja [Verbal derivatives with the meaning of the doer]. In Slavisticna revija [Slavistic magazine], 40, No 4. 411-427. (In Slovenian.)
Stramljic Breznik, Irena. (1999). Prispevki iz slovenskega besedoslovja [Contributions from Slovenian Vocabulary]. Maribor: Slavisticno drustvo Maribor. (In Slovenian.)
Sekli, Matej. (2016). Pomeni glagolskih predpon v slovenscini [Meaning of verb prefixes in Slovenian]. In Philological Studies. XIV/1. 273-287. (In Slovenian.)
Toporisic, Joze. (1975). Izpeljava slovenskih samostalnikov [Derivation of Slovenian nouns]. In Linguistica, 40. 241-256. (In Slovenian.)
Toporisic, Joze. (1984). Slovenska slovnica [Slovenian grammar]. Maribor: Zalozba Obzorja Maribor. (In Slovenian.)
Toporisic, Joze. (2000). Slovenska slovnica [Slovenian grammar]. Maribor: Zalozba Obzorja Maribor. (In Slovenian.)
Vidovic Muha, Ada. (1993). Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti [Verb puzzles - their syntactic lining and binding properties]. In Slavisticna revija [Slavistic magazine], 41, No 1. 161-192. (In Slovenian.)
Vidovic Muha, Ada. (2019). Iz zgodovine slovenskega besedotvorja [From the history of Slovene vocabulary]. Ljubljana: Znanstvena zalozba UL FF. (In Slovenian.)
