CC BY
5Izvirni znanstveni clanki
BESEDOTVORNI POMENI SAMOSTALNISKIH IZPELJANK V
praslovanSCini
Matej Sekli
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija
Key words: word formation, semantics, word-formational semantics, noun, Proto-Slavic
Summary: In the article, the word-formational semantics of noun derivatives in Proto-Slavic is discussed. The word-formational meaning of a noun derivative is, from the synchronic point of view, determined by its word-formational base (verbal root, verb, adjective or noun) as well as by the non-structural noun suffix, which conveys at least one word-formational meaning. The noun suffixes with multiple meaning are analysed from the perspective of semantic change, i.e. the direction of semantic widening of a single noun suffixe is adduced, when syncronically descernable.
1. Besedotvorni pomeni samostalniskih izpeljank
Besedotvorni pomen samostalniske izpeljanke je sinhrono gledano odvisen od (besedne) vrste njenega besedotvornega predhodnika (glagolski koren, glagol, pridevnik, samostalnik) in od nestrukturalnega samostalniskega priponskega obrazila, ki izkazuje vsaj en besedotvorni pomen.
1.1. Izglagolskokorenski in izglagolski samostalniki (deverbativi)
Besedotvorni pomeni izglagolskokorenskih in izglagolskih samostalnikov so povezani s pomenom glagola (dejanje, stanje): a) dejanje, stanje (nomen actionis) je prvotni besedotvorni pomen, iz katerega s predvidljivo pomensko spremembo v smeri abstraktno ^ konkretno nastane drugotni besedotvorni pomen rezultat dejanja (nomen acti, nomen rei actae) (sln. zaganje ‘da se zaga’ ^ ‘kar je zagano’, zganje ‘da se zge’ ^ ‘kar je zgano’; Snoj, 22003: 863, 868),1 z manj predvidljivimi pomenskimi spremembami pa so nastali tudi pomeni kot mesto/prostor, vrsilnik dejanja oziroma orodje (psl. *tok-b ‘tok’, *motb < *mog-t-b ‘moc’, *bor-n-b ‘borba’, pe-sn-b ‘pesem’, *zi-zn-b ‘zivljenje’, *zq-tv-a ‘zetev’, *kqp-el-b ‘kopel’, *gqd-bb-a ‘godba, godenje’; prqda < prqd-j-a ‘preja’, *mqt-ez-b ‘metez’, *pbs-a-n-bj-e ‘pisanje’, *zi-t-bj-e ‘zivljenje’ ^ *teti< *tek-ti‘teci’, *moti< *mog-ti ‘moci’, *bor-ti (sq) ‘boriti se’, *pe-ti ‘peti’, *zi-ti ‘ziveti’, *zQ-ti ‘zeti’, *kqp-a-ti ‘kopati’, *gqsti < *gqd-ti ‘gosti’; *prqsti < prqd-ti ‘presti’, *mqsti < *mQt-ti
1 Sinhrono gledano imajo praslovanska priponska obrazila z besedotvomim pomenom rezultat dejanja hkrati tudi besedotvorni pomen dejanje (priponsko obrazilo, ki bi imelo samo besedotvorni pomen rezultat dejanja, torej ne obstaja), kar tudi na oblikovni/formani ravni potrjuje, da je diahrono gledano besedotvorni pomen rezultat dejanja nastal iz besedotvornega pomena dejanje.
‘mesati’, *phs-a-ti ‘pisati’, *zi-ti ‘ziveti’); b) vr§ileciivo dejanja, nosilec2ivo stanja (nomen agentis) je prvotni besedotvorni pomen, iz katerega s predvidljivo pomensko spremembo nastane drugotni besedotvorni pomen vrsilnik dejanja oziroma orodje (psl. kov-a-c-ь ‘kdor kuje’ : *Ы-е-ь *‘kdor bije’ ^ ‘s cimer se bije’)2 (psl. *da-teí-ь ‘dajalec’, *kov-a-c-ь ‘kovac’; *vold-af-ь ‘vladar’, *gQd-ьc-ь ‘godec’, jd-M-a ‘jedec’, *skac-bk-ъ ‘skakalec’, prosakb < pros-jak-ъ ‘kdor pro si’; plçs-ic-a ‘plesalka’ ^ *da-ti ‘dati’, *kov-a-ti ‘kovati’; *volsti< *vold-ti ‘vladati’, *gqsti < *gqd-ti ‘gosti’, *jesti < *jed-ti ‘jesti’, *skak-a-ti ‘skakati’, pros-i-ti ‘prositi’; plçs-a-ti ‘plesati’); c) vrsilnikne2ivo dejanja oziroma orodje (nomen instrumenti (psl. *si-dl-o ‘silo’, *veslo < *vez-sl-o ‘veslo’ ^ *si-ti ‘siti, sivati’, *vesti< *vez-ti ‘peljati’).3
1.2. Izpridevniski samostalniki (deadjektivi)
Besedotvorni pomeni izpridevniskih samostalnikov se nanasajo na pomen pridevnika (lastnost, vrstnost, svojina) oziroma besednih vrst s podobnim kategorialnim pomenom (vrstilni stevnik, pridevniski zaimek): a) lastnost (nomen abstractum) je prvotni besedotvorni pomen, iz katerega s predvidljivo pomensko spremembo v smeri abstraktno ^ konkretno nastane drugotni besedotvorni pomen popredmetena lastnost (nomen concretum) (psl. bël-ь ‘belina’, *staт-ost-ь ‘starost’, *lp-ot-a ‘lepota’, prav^d-a ‘pravicnost’; *cist-in-a ‘cistota’, *vesel-bj-e ‘veselje’, bogaí-Míyo ^ogastvo’, *pust-yn-i ‘pustinja’, *susa< *sux-j-a ‘susa’, *mold-ez-ь ‘mladina’ ^ bël-ъ ‘bel’, *star-ъ ‘star’, *lëp-ъ ‘lep’, prav-ъ ‘raven; pravilen, pravicen’; *cist-ъ ‘cist’, *vese.l-ъ ‘vesel’, bogat-ъ ‘bogat’, pust-ъ ‘pust, prazen’, *sux-ъ ‘suh’, *mold-ъ ‘mlad’); b) nosileczivo lastnosti ali nosilnikneiivo lastnosti (nomen attnbutivum) (psl. ^sÄar-ьс-ь ‘starec’, *pçt-bk-ъ ‘petek’, *nov-ak:-ъ ‘novinec, na novo prisel’, *zolt-ik-ъ ‘nekaj zlatega’, *mold-it-ь ‘mladic, otrok’; *zolt-ic-a ‘nekaj zlatega’ ^ *sta^ ‘star’, pçt-ъ ‘peti’, *поу-ъ ‘nov’, *zol- ‘zlat’, mold-ъ ‘mlad’).
2 Pomenska sprememba je tvorna tudi v novejsem casu (knj. sln. sssalsc ‘kar sesa s cimer se sesa’ s tipicnim priponskim obrazilom knj. sln. -lscZ-vsc s pomenom vrsilca dejanja).
3 Za besedotvorni pomen nomen instrnmenti se uporabljata slovenska ustreznika vrsilnik dejanja oziroma orodje brez natancnega locevanja med besedotvornima pomenoma vrsilnik dejanja v smislu ‘kar dela’ (psl. *dav-ic-a ‘kar davi’ ^ *dav-i-ti ‘daviti’) in orodje v smislu ‘s cimer se dela’ (psl. *si-dl-o ‘s cimer se siva’ ^ *si-i ‘siti, sivati’). V obravnavani casovni plasti jezika (praslovanscina) je bila zunajjezikovna stvarnost opisovana predvsem z besedotvornim pomenom orodje (predmet, s katerimi je nekdo opravljal neko delo), medtem ko se besedotvorni pomen vrsilnik dejanja (neziva pojavnost, ki opravlja neko dejanje) pojavlja samo v prenesem pomenu (stroji, ki neko delo opraljajo samostojno, so se pojavili sele v moderni dobi).
1.3. IzsamostalniSki samostalniki (desubstantivi)
Besedotvorni pomeni izsamostalniskih samostalnikov so vezani na pomen samostalnika (clovek, zival, predmet, pojem): a) opravkariivo ali opravljalnikneiivo (nomen professions v nekaterih primerih s pomenom opravkarja) (psl. *kluc-ar-b ‘kljucar’, *rodakb < *rod-jak-b ‘krvi sorodnik’, *gbr-dl-ic-a ‘grlica’ ^ *kluc-b ‘kljuc’, *rod-b ‘rod’, *gbr-dl-o ‘grlo’); b) prostor/mesto (nomen loci) (psl. *ogn-isc-e ‘ognjisce’ ^ *ogn-b ‘ogenj’); c) prebivalec (nomen origin's) (psl. *gord-en-e ‘mescani’, *Ob-odr-it-i ‘Obodriti’ ^ *gord-b ‘mesto, grad’, *obb Odre ‘ob Odri’); c) manjsalnost (nomen deminutivum) (psl. *gord-bc-b ‘mestece, gradic’, *list-bk-b ‘listic, listek’, *noz-ik-b ‘nozic’, *kozbl-it-b ‘kozlicek’; *okmi-bc-e ‘okence’; *vbrv-bc-a ‘vrvica’, *ryb-ic-a ‘ribica’, *tet-r>k-a ‘tetka’ ^ *gord-b ‘mesto, grad’, *list-b ‘list’, *noz-b‘nozic’, *kozbl-b ‘kozel’; *okbn-o ‘okno’; *vbrv-b ‘vrv’, *ryb-a ‘riba’, *tet-a ‘teta’); d) vecalnost (nomen augmentativum) (psl. *dol-in-a ‘dolina’, *dvor-isc-e ‘veliko dvorisce’ ^ *dol-b ‘jama, luknja’, *dvor-b ‘dvorisce’); e) skupnost (nomen collectivuni) (psl. *kamen-bj-e ‘kamenje’ ^ *ka-my *ka-men-e ‘kamen’); f) edninskost (nomen singulativum) (psl. *gord-en-in-b ‘mescan, eden od mescanov’ ^ *gord-en-e ‘mescani’); g) zenska oblika (nomen feminativum) (psl. *lis-ic-a ‘lisica’, *bog-yn-i ‘boginja’, *tbsca < *tbst-j-a ‘tasca’ ^ *lis-b ‘lisjak’, *bog-b ‘bog’, *tbst-b ‘tast’); h) moska oblika (nomen masculinativum) (psl. *gqs-ak-b ‘gosak’ ^ *gqs-b ‘gos’).4
1.4. Strukturalna priponska obrazila
Priponska obrazila, ki besedotvornega pomena ne izkazujejo, tj. ki izpeljanki (vsaj sinhrono) pomena ne modificirajo, imajo t. i. strukturalni pomen (psl. *gospod-ar-b ‘gospod, gospodar’, *mqz-ak-b ‘moz’, *zna-men-bj-e ‘znamenje’ ^ *gospod-b ‘gospod, gospodar’, *mqz-b ‘moz’, *zna-mq *zna-men-e ‘znamenje’; psl. *sbln-bc-e ‘sonce’, *ov-bc-a ‘ovca’, *pes-bk-b ‘pesek’).
4 Glede na dihotomijo jezikovni sistem (sosirjanski langue) : raba jezikovnega sistema v sporazumevanju (sosirjanski parolé), ki se odraza v razlicnih fokusih, teziscih pri opisovanju jezikovnih pojavov, namrec beseda (leksem) : besedilo (tekst), je mogoce razlikovati med jezikovnosistemsko pogojenimi, tj. inherentnimi besedotvornimi pomeni na eni ter besedilno pogojenimi, tj. adherentnimi besedotvornimi pomeni na drugi strani. Besedilno pogojena besedotvorna pomena sta: a) ljubkovalnost (nomen hypocoristicuni), ki je besedotvorno najpogosteje vezan na manjsalnice (sln. brafác, sestiica); b) slabsalnost (nomenpeíorativum), ki je besedotvorno vezan tako na manjsalnice (sln. muzejcak., igricá) kot na vecalnice (sln. nosura, babse < *babisce).
Lastna imena poznajo se naslednje besedotvorne, natancneje imenotvorne pomene:
a) ime po ocetu ali patronimik (nomenpatronimicum) (sln. Janez^ Janezic * Janezev sin’); b) ime po materi ali metronimik (nomen metronimicuni) (sln. Barbara ^ Barbarie *‘Barbarin sin’); c) slavilno ime ali honorifikativ (nomen honoiificativuni), besedotvorno pogosto posamostaljeni svojilni pridevnik (sln. Kídríc ^ Kidrícevo *‘Kidricevo mesto, tj. mesto v slavo, na cast Kidricu’).
Samostalnik prvotni besedotvorni pomen zgledi
iz(glagolsko)- korenski, izglagolski dejanje, stanje in drugotni pomeni ^tok-ъ, *mote < ♦mog-t*, *Ьог-п-ь, ^pè-sn*, *й-т-ь, *zç-tv-a, ^kQp-ël-ь, ♦gQd^b-a
*phs-a-n-ьj-e, *2іФ-ц'-є, *prçda < *prçd-j-a, *ш^-єй-ь
vrsileciivo dejanja in drugotni pomeni ^da-teí-ь, ^ov-a-c^
^vold-af-ь, *gQd-ьc-h, ^j'èd-M-a, *skac-ьk-ъ, *prosakъ < ^pros-jak-ъ; *plçs-ic-a
vrsilnikzivo dejanja, orodje *si-dl-o, *veslo < *vez-sl-o
izpridevniski lastnost in drugotni pomeni ^bèl-ь, ^star-ost-ь, *lèp-ot-a, *prav-ьd-a
^esel-y-e, ^ogat-Mtv-o, *susa < *sux-j-a, ^mold-ez^, *cist-in-a, *pust-yn-i
nosileciivo/nosilnikneiivo lastnosti *star-ьc-h, *pçt-ъk-ъ, ^zolt-ik-ъ, ♦mold-ií-ь, ^nov-ak-ъ; *zolt-ic-a, ♦bèl^-a
izsamostalniski opravkariivo/opravljalnikneiivo *^^-8^*, *rodakB < ^rod-íak-ъ, ^gMdl-ic-a
prostor/mesto *ogn-isc-e
prebivalec *gord-ën-e, *berz-an-e
*Ob-odr-it-i
manjsalnost *gord-ьc-ь, ^ist^-^ ^noz-ik-ъ, ♦koz^-it*; ^okLn-w-e; ^vu^v-Mi-a, *ryb-ic-a, *tet^-a
vecalnost *dol-in-a, *dvor-isc-e
skupnost ^kamen^-e
edninskost *gord-èn-iп-ъ, ^erz-an-in^
zenska oblika *lis-ic-a, *bog-yn-i, ^sca < ^st-j-a
moska oblika ^gQs-ak-ъ
strukturalni pomen ^gospod-af-ь, ^mQz-ak-ъ, ^namen^-e; ^Уп^-є, *ov-M-a, *pès-ъk-ъ
Besedotvorni pomeni samostalniskih izpeljank v praslovanscini
Kot je razvidno iz preglednice, so glede na stevilo besedotvornih pomenov praslovanska priponska obrazila enopomenska in vecpomenska. V nadaljevanju so
obravnavana nekatera praslovanska produktivna enopomenska in vecpomenska priponska obrazila.5
2. Praslovanska enopomenska priponska obrazila
Besedotvorni pomen praslovanskih enopomenskih priponskih obrazil so: a) izglagolskokorensko in izglagolsko: dejanje oziroma stanje, vrsilec dejanja, vrsilnik dejanja oziroma orodje; b) izpridevnisko: lastnost; c) izsamostalnisko: prebivalec.
2.1. Dejanje, stanje
Praslovanska enopomenska priponska obrazila oziroma besedotvorni vzorci s prvotnim besedotvornim pomenom dejanja, stanja (ter z drugotnimi besedotvornimi pomeni rezultata dejanja, mesta/prostora, orodja) so:
a) psl. *-СоС-ъ, tj. samostalniki moske o-evske sklanjatve z o-evsko prevojno stopnjo korenskega zloznika (stcsl. к«з+ ‘voz’, гнои ‘gnoj’, токъ ‘tok’, потокъ ‘potok’ ^ ке^и ‘peljati’, гнити ‘gniti’, тешти ‘teci’ (sln. teci), потєшти ‘poteci’ (sln. poteci) < psl. *voz-ъívoz,, *gnoj-ь ‘gnoj’, *fok-ъ‘tok’, *po-tok-ъ ‘potok’ ^
*vesti < *vez-ti ‘peljati’, *gni-ti ‘gniti’, *teti < *tek-ti ‘teci’, *poteti < *po-tek-ti ‘poteci’);
b) psl. *-ї-ь (stcsl. ма^ь ‘disece mazilo’, нап.кть ‘nesreca, nevarnost; past’, пєшть ‘pec’, мошть ‘moc, sila, oblast’, сьмрьть ‘smrt’ (rus. смерть) ^ мазати ‘mazati’, нап.кти ‘pasti, vreci se’, пєшти ‘peci’, мошти ‘moci’, мр-Ьти ‘umirati’ (rus. мереть) < psl. *masti, < *maz-t-ь ‘mazilo’, *pasti, < pad-t-ь ‘past’, *petь < pek-t-ь ‘pec’, *шоіь< *mcg-t-ь‘moc’, *sъ-mьr-t-ь ‘smrt’ ^ *maz-a-ti ‘mazati’, pasti < *pad-ti ‘pasti’, *peti < *pek-ti ‘peci’, *moti < *mog-ti ‘moci’, *mer-ti ‘umirati’);
c) psl. *-п-ь, *-т-ь, *-т-ь ((st)csl. Брань ‘boj, borba, bitka’ (polj. bron), дань ‘dajatev, davek’, казнь ‘kazen; ukaz’, näczm ‘pesem; hvalospev, himna’, б.кііь ‘pripovedka, pravljica, basen’, жизнь ‘zivljenje’, Бол-Ьзнь ‘bolezen, bolehanje’, Б«изнь ‘bojazen, strah’, ириизнь ‘naklonjenost, prijateljstvo, zvestoba’ ^ Брати (ca) ‘boriti se’ (rus. бороться), дати ‘dati’, казати ‘kazati; poucevati, vzgajati’, n-Ъти ‘peti’, Байти ‘pripovedovati’, жити ‘ziveti’, Бол-Ьти ‘biti bolan’, Боготи ca ‘bati se’, приити ‘privosciti, biti naklonjen’ < psl. *Ьоґ-п-ь ‘borba’, *da-n-ь ‘dajanje’, kaz-11-ь ‘kazanje’, pë-sn-ь ‘pesem’, ba-sn-ь ‘basen’, *г-іі-ь ‘zivljenje’, bol-ë-zn-ь ‘bolezen’, boj-a-zn-ь ‘bojazen’, pыj-a-zn-ь ‘naklonjenost’ ^ *bor-ti (sç) ‘boriti se’, *da-ti ‘dati’, *kaz-a-ti ‘kazati’, *pë-ti ‘peti’, *ba-ja-ti ‘pripovedovati’, *zi-ti ‘ziveti’, *bol-ë-ti ‘biti bolan’, *boj-a-ti sç ‘bati se’, *pibj-a-ti ‘privosciti, biti naklonjen’);
c) psl. *-tv-a((st)csl. жАтка ‘zetev, kosnja, spravljanje pridelkov’, c-Ътка ‘setev’, молитка ‘molitev’, оратка ‘oranje’, клАтка ‘prisega; preklinjanje, prekletstvo’, nаcтка ‘creda’; Бритка ‘britev’ ^ жати ‘zeti zanjem’, c-Ьгати ‘sejati’, молити (ca) ‘moliti’ (polj. modlic siç), «рати ‘orati’, клати ‘kleti’, nаcти ‘pasti’; Брити ‘briti’ < psl. *zç-tv-a ‘zetev’, *së-tv-a ‘setev’, *mol-i-tv-a ‘molitev’, *or-a-tv-a ‘oranje’,
5 Splosna problematika besedotvorja samostalniskih izpeljank s sinhronega in diahronega vidika je obravnavana v Sekli 2011.
*klç-tv-a ‘kletev’, *pas-tv-a ‘creda’; *brí-tv-a ‘britev’ ^ *zç-ti ‘zeti’, *së-ja-i ‘sejati’, *modl-i-ti (sç) ‘moliti’, *or-a-ti ‘orati’, *klç-ti ‘kleti’, pas-i‘pasti’; *bri-ti ‘briti’);
d) psl. ^С-еІ-^-С'-гІ-ь ((st)csl. кл,іікль ‘kopel, kopalisce, bazen’, sln. zibel, rus. зыбет, (st)csl. тіркль ‘piscal’, nишталь ‘piscal’ (sln. piscal), печаль ‘trpljenje, zalost, skrb’ ^ (st)csl. і;л,ііати ‘umivati’, зыгати ‘zibati’, жирати ‘igrati na piscal’, nиcкати ‘piskati’, ііешти ‘peci’ < psl. kQp-ël-ь ‘kopel’, *уЬ^1-ь ‘zibel’, *svi^-ël-ь ‘piscal’, pisc-aI-ь ‘piscal’, pec-al-ь ‘trpljenje, zalost, skrb’ ^ *kqp-a-ti ‘kopati’, *zyb-a-ti ‘zibati’, *svir-a-ti ‘igrati na piscal’, *pisk-a-ti ‘piskati’, *peti < *pek-ti ‘peci’); 6
e) psl. *-bb-a ((st)csl. гл,дьга ‘godba, igranje’; cлeжьБа ‘sluzba, sluzenje’, дрежьга ‘prajateljstvo’ ^ rac™ ‘gosti, igrati na godalo ali brenkalo’; м^жити ‘sluziti’, дружити ca ‘druziti se’ < psl. *gçd-bb-a ‘godba, godenje’; *sluz-bb-a ‘sluzba, sluzenje’, *druz-bb-a ‘druzba, druzenje’ ^ *gQsti < *gçd-ti ‘gosti’; *sluz-i-ti‘sluziti’, *diuz-i-tisç‘druziti se’).
2.2. Vrsilec dejanja
Praslovanska enopomenska priponska obrazila s prvotnim besedotvornim pomenom vrsilca dejanja (ter z drugotnim besedotvornim pomenom orodja) so:
a) psl. *-їеї-ь (stcsl. датель ‘dajalec’, жАтель ‘kosec, zanjec’, гл^^ель ‘cuvaj’; ирмитель ‘berac’, делатель ‘delavec’, приитєль ‘prijatelj’ ^ дати ‘dati’, жати ‘zeti zanjem’, гл.пи ‘biti buden, paziti’, nр«cити ‘prositi’, долати ‘delati’, ііриіати ‘privosciti, biti naklonjen’ < psl. *da-teí-ь ‘dajalec’, *zç-teí-ь ‘kosec, zanjec’, *blusteíb < *blud-te.í-ь ‘cuvaj’; pros-i-teí-ь ‘berac’, *dël-a-td-ь ‘delavec’, prbj-a-td-ь ‘prijatelj’ ^ *da-ti ‘dati’, *zç-ti ‘zeti’, *blusti< *blud-ti ‘biti buden, paziti’, *pros-i-ti‘prositi’, *dël-a-ti‘delati’, *prbj-a-ti‘privosciti, biti naklonjen’);
b) psl. *-е-ь ((st)csl. гичь ‘bic’, к«качь ‘kovac’, к«nачь ‘vinogradnik’, югоничь ‘gonjac’ ^ гити ‘biti, tolci’, к«кати ‘kovati’, к«nати ‘kopati’, п«г«нити ‘zasledovati, opazovati’ < psl. bi-c-ь ‘bic’, kov-a-c-ь ‘kovac’, kop-a-c-ь ‘kdor koplje’, po-gon-i-c-ь ‘gonjac’ ^ *bi-ti ‘biti, tolci’, *kov-a-ti ‘kovati’, *kop-a-ti ‘kopati’, po-gon-i-i ‘zasledovati, opazovati’).7
6 Za alomorfa psl. *^іІ-/*-'аІ-ь je znacilna dopolnjujoca razvrstitev (komplementarna distribucija) (in sicer se alomorf psl. *-ëil- pojavlja v polozaju za praslovanskimi nemehkimi soglasniki *C, medtem ko se alomorf psl. *-al- pojavlja v polozaju za praslovanskimi mehkimi soglasniki *C), ki je posledica polozajne glasovne spremembe (psl. *ë1 se je v polozaju za mehkimi soglasniki spremenil v psl. *a).
7 V zvezo s priponskim obrazilom psl. *-е-ь se navadno postavlja tudi (zlozeno) priponsko obrazilo za tvorbo izsamostalniskih samostalnikov psl. *-a-c-ь (stcsl. колачь ‘kolac’ ^ коло коле« ‘kolo’ < psl. *kol-ac-ь ‘kolac’ ^ *kol-o *kol-es-e ‘kolo’) (Slawski 1974: 102), nastalo najverjetneje z reinterpretacijo izglagolskih izpeljank s pomenom vrsilca dejanja tipa psl.
*kov-a-c-ь ^ *kov-a-ti kot izsamostalniskih izpeljank s pomenom opravkarja/opravljalnika psl. kov-ac-ь ^ *kov-ь. Pri psl. *-a-c-ь gre torej sinhrono gledano za samostojno priponsko obrazilo.
2.3.Vr§ilnik dejanja, orodje
Praslovanski enopomenski priponski obrazili s prvotnim besedotvornim pomenom vrsilnika dejanja oziroma orodja sta:
a) psl. *-dl-o ((st)csl. шил« ‘silo’, мій« ‘milo’ (polj. mydlo), гръл« ‘grlo’ (polj. gardlo), кадил« ‘kadilo’ (polj. kadzidlo), м-крил« ‘tehtnica’, nиcал« ‘pisalo’ (polj. pisadlo), чеcал« ‘glavnik’ (polj. czesadio), рал« ‘ralo’ (polj. radio, lit. aka), «рал« ‘ralo’ ^ шил« ‘siti, sivati’, мити ‘miti, umivati’, жр-Ьти ‘zreti’, кадити ‘kaditi’, марити ‘meriti’, nrncu-ii ‘pisati’, чеcати ‘cesati, trgati, obirati’, «рати ‘orati’ < psl. *si-dl-o ‘silo’, *my-dl-o ‘milo’, *gbr-dl-o ‘grlo’, *kad-i-dl-o ‘kadilo’, *mer-i-dl-o ‘tehtnica’, *is-a-dl-o ‘pisalo’, *ces-a-dl-o ‘glavnik’, *or-dl-o ‘ralo’, *or-a-dl-o ‘ralo’ ^ *si-ti ‘siti, sivati’, *my-ti ‘miti, umivati’, *zer-ti ‘zreti’, *kad-i-ti ‘kaditi’, *mër-i-ti‘meriti’, *pbs-a-ti‘pisati’, *ces-a-i‘cesati’, *or-a-tiiorati’);
b) psl. *-sl-o (stcsl. чим« ‘stevilo’, кем« ‘veslo’, мам« ‘olje, maza’ ^ ч^ти ‘steti, brati, spostovati’, ке^и ‘peljati’, мазати ‘mazati’ < psl. *cislo < *cit-sl-o ‘stevilo’, *veslo < *vez-sl-o ‘veslo’, *maslo < *maz-sl-o ‘olje, maza’ ^ *cisti < *cit-ti‘steti, brati, spostovati’, *vesti< *vez-ti‘peljati’, *maz-a-ti‘mazati’).
2.4. Lastnost
Praslovanska enopomenska priponska obrazila oziroma besedotvorni vzorci s prvotnim besedotvornim pomenom lastnosti (ter z drugotnim besedotvornim pomenom popredmetene lastnosti) so:
a) psl. *-ь ^ *-ъ, tj. gledano praslovansko sinhrono sprememba sklanjatvenega vzorca ((st)csl. г-Ъль ‘belina’ ^ г-Ълъ ‘bel’ < psl. *Ьє1-ь ‘belina’ ^ *bêl-ъ ‘bel’);8
b) psl. *-С-ої-ь/*-С'-сві-ь (stcsl. чиcтоcть ‘cistost, brezhibnost; cistota’, рад«cть ‘radost, veselje’, .ю^ь ‘mladost’, cтар«cть ‘starost’, ге^ть ‘neumnost, traparija’, «р^ть ‘grenkost, trpkost’ ^ чи^ъ ‘cist’, радъ ‘rad’, .н+ ‘mlad’, ^аръ ‘star’, г^и ‘neumen, trapast’, г«рии ‘slabsi, hujsi’ < psl. *еІ8І-о8Ґ-ь ‘cistost’, *гз0-о81-ь ‘radost, veselje’, *jun-ost-ь ‘mladost’, *БІаг-о8(-ь ‘starost’, bujes- ‘neumnost, traparija’, *gof-ést-ь ‘grenkost, trpkost’ ^ *018- ‘cist’, bad-ъ ‘rad’, *ju.n-ъ ‘mlad’, *star-ъ ‘star’, buj-ь ‘neumen, trapast’, *gof-ьj-ь ‘slabsi, hujsi’);
c) psl. *-C-ot-a/*-C-et-a ((st)csl. ч^^та ‘cistota’, г-Ьл«та ‘belina, cistota’, лtn«та ‘lepota’, наг«та ‘nagota, golota’, оінкта ‘sinjost’, тъштета ‘skoda, izguba’
чиcтъ ‘cist’, г-Ълъ ‘bel’, л-Ъпъ ‘lep’, нагъ ‘nag, gol’, ^нь ‘sinji’, тъшть ‘prazen, nicev, necimrn’ < psl. *cist-ot-a ‘cistota’, *bel-ot-a ‘belina’, *lp-ot-a ‘lepota’, *nag-ot-a ‘nagota, golota’, *sin-et-a ‘sinjost’, *tbSc-et-a ‘skoda, izguba’ ^ *018-‘cist’, bë- ‘bel’, *lëp-ъ ‘lep’, bag-ъ ‘nag, gol’, *яіп-ь ‘sinji’, *1ъ§е-ь ‘prazen, nicev, necimrn’);
c) psl. *-ь0-я ((st)csl. іракьда ‘pravicnost’, крикьда ‘krivda’, кражьда ‘sovrastvo, mrznja’ ^ ірак+ ‘raven; pravilen, pravicen’ (rus. правый, крикъ ‘kriv, nepravilen’, кражии ‘sovraznikov, sovrazen’ (^ крагъ ‘sovraznik’, rus. ворог) < psl. pmv-ьd-a ‘pravicnost’, *kriv-ьd-a ‘krivda’, *vorz-ьd-a ‘sovrastvo, mrznja’ ^ prav-ъ ‘raven;
8 Diahrono gledano gre za praindoevropski vzporedni tvorbi iz skupne besedotvorne podstave: pridevnik s pripono pie. *-o/e-, samostalnik s pomenom lastnosti pa s pripono pie. *-i-.
pravilen, pravicen’, krí-ъ ‘kriv, nepravilen’, *уогг-ь-ь ‘sovraznikov, sovrazen’ (^ vorg-ъ ‘sovraznik’)).
2.5. Prebivalec
Praslovansko enopomensko priponsko obrazilo z besedotvornim pomenom prebivalca je psl. *-ën-e/*-jan-e ((st)csl. гражданин, ‘mescan’, cfi\iaiiini+ ‘dezelan’
градъ ‘zid, obzidje, vrt, mesto’ (rus. город), cело ‘naseljen prostor, ozemlje’ (polj. siodio) < psl. *gord-en-e ‘mescani’, *sedl-ën-e ‘dezelani’ ^ *gord-ъ ‘zid, obzidje, vrt, mesto’, *sedl-o ‘naseljen prostor, ozemlje’).9
3. Vecpomenska priponska obrazila
Besedotvorni pomen vecpomenskih priponskih obrazil je delno odvisen od kategorialnega pomena besedotvornega predhodnika, ki je pogojen z besedno vrsto le-tega (priponsko obrazilo psl. *-ье-ь ima na samostalniski besedotvorni podstavi besedotvorni pomen manjsalnosti, na pridevniski besedotvorni podstavi besedotvorni pomen nosilca/nosilnika lastnosti, na glagolski besedotvorni podstavi besedotvorni pomen vrsilca dejanja: psl. *gord-ьc-ь ‘mestece, gradec’ : *Ьє1-ьє-ь ‘belec’ : *gQd-ьc-ь ‘godec’ ^ *goтd-ъ ‘mesto, grad’ : *Ь01-ъ ‘bel’ : *gçsti< *gçd-i ‘gosti’). Praslovanska vecpomenska samostalniska priponska obrazila so obravnavana s stalisca pomenske spremembe, in sicer je v nadaljevanju nakazana mozna smer siritve pomena posameznega priponskega obrazila, kjer je le-ta sinhrono razvidna.10 Razdeljena so glede na pomen (vsaj delna sopomenskost).
3.1. Praslovanska priponska obrazila *-ьc-, *-bk-
Ta besedotvorna obrazila imajo besedotvorne pomene manjsalnost (izsamostalnisko) ali/in nosilec/nosilnik lastnosti (izpridevnisko) ali/in vrsilec dejanja (izglagolsko(korensko)), pogost je tudi strukturalni pomen.
PsI. *-■c-ь: a) izsamostalnisko: manjsalnost (stcsl. градьць ‘mestece’, «глачьць ‘oblacek’, рожьць ‘rozic’ ^ градъ ‘mesto, grad’ (rus. город), «глакъ ‘oblak’ (polj. oblok), рогъ ‘rog’ < psl. *gord-ьc-ь ‘mestece, gradic’, *оЬ-уо1о-ьо-ь ‘oblacek’, *roz-ье-ь ‘rozic’ ^ *gord-ъ ‘mesto, grad’, Ob-volk-ъ ‘oblak’, *rog-ъ ‘rog’); b) izpridevnisko: nosilec/nosilnik lastnosti ((st)csl. мждрьць ‘modrec, moder clovek’, ^арьць ‘starec, star clovek’, градатьць ‘bradatec, bradat clovek’ ^ мждръ ‘moder’, ^аръ ‘star’ (rus. старый), градатъ ‘bradat’ (rus. бородатый) < psl. mQdr-ье-ь ‘modrec, moder clovek’, *з1ат-ьо-ь ‘starec, star clovek’, bord-at-ье-ь ‘bradatec, bradat clovek’ ^ mQdr-ъ ‘moder’, ^síar-ъ ‘star’, bord-at-ъ ‘bradat’); c)
9 Za alomorfa psl. *^n-e/*-jan-eje (v (stari) cerkveni slovanscini zagotovo, morda v nekaterih primerih tudi ze v praslovascini) znacilna prosta razvrstitev (arbitrarna distribucija), ki je posledica analogne spremembe, in sicer izravnave ene od razlicic prvotno dopolnjujoce razvrscenih alomorfov psl. *-én-e/*/-an-e / -/+[ *c, *z, *s, *j _] (psl. *gord-ën-e ‘prebivalci mesta, mescani’ : *berz-an-e ‘prebivalci brega, brezani’ ^ gord-ъ ‘mesto’, berg-ъ ‘breg’) v prvotno za le-to neznacilna glasovna okolja.
10 V vecini primerov je smer siritve besedotvornega pomena mozna kvecjemu z diahronim pristopom (zunanja primerjava s stanjem v drugih (starih) indoevropskih jezikih in rekonstrukcija prvotnega pomena).
izglagolsko(korensko): vrsilec dejanja ((st)csl. гждьць ‘godec’, локьць ‘lovec’, imAcuU' ‘plesalec’ ^ ^crn ‘gosti’, локити ‘loviti’, imAc-un ‘plesati’ < psl.
*gQd-ьc-ь ‘godec’, *1оу-ьо-ь ‘lovec’, plçs-ье-ь ‘plesalec’ ^ *gçsti < *gçd-ti ‘gosti’, *1ov-i-ti‘loviti’, *plçs-a-ti‘plesati’).11
PsI. *-c-e. a) izsamostalnisko: manjsalnica ((st)csl. «къньце ‘okence’, м^^ьце ‘mestece, prostorcek’, младАтьце ‘otrocek’ (rus. молодой) ^ окно ‘okno’, м'^т« ‘mesto, prostor’, младА младАте ‘otrok’ < psl. *okъn-ьc-e ‘okence’, *шëst-ьc-e ‘mestece, prostorcek’, *mold-çt-ьc-e ‘mladicek, otrocek’ ^ *okmi-o ‘okno’,
*mëst-o ‘mesto, prostor’, *mold-ç *mold-çt-e ‘mladic, otrok’); b) strukturalni pomen (stcsl. къньце ‘sonce’ (rus. солнце), cрьдьце ‘srce’ (rus. сердце) < psl. *sbln-I,c-e ‘sonce’, *зьМ-ьо-є ‘srce’).
PsI. *-c-a. a) izsamostalnisko: manjsalnica (stcsl. крькьца ‘vrvica’, мишьца ‘roka, rama’ ^ крькь ‘tanjsa vrv’ (rus. вервь), мишь ‘mis’ < psl. *vы^v-ьc-а ‘vrvica’, mys-M-a ‘misica, miska’ ^ *уыу-ь ‘vrv’, *іпу§-ь ‘mis’); b)
izglagolsko(korensko): vrsilec dejanja (stcsl. адьца ‘jedez, pozeruh’ (sln. jedsc),
егиица ‘ubijalec, morilec’ ^ аети ‘jesti’, егити ‘ubiti’ < psl. *jëd-i,c-a ‘jedec’,
*u-bьj-ьc-a ‘ubijalec, morilec’ ^ *jësti < *jëd-ti ‘jesti’, *u-bi-ti ‘ubiti’); c) strukturalni pomen (stcsl. окьца ‘ovca’ < psl. *ov-ьc-a ‘ovca’).
PsI. *-bk-K a) izsamostalnisko: manjsalnost ((st)csl. cnn+къ ‘sincek’, л^т^ъ ‘listic, listek’ ^ cw+ ‘sin’, ли^ъ ‘list’ < psl. *syn-ъk-ъ ‘sincek’, *list-ъk-ъ ‘listic, listek’ ^ *5_у2-ъ ‘sin’, l'st-ъ ‘list’); b) izpridevnisko: nosilec/nosilnik lastnosti (stcsl. четкрьтъкъ ‘cetrtek’, пат+къ ‘petek’ ^ четкрьтъ ‘cetrti’ (rus. четвёртый), патъ ‘peti’ < psl. *cetvыt-ъk-ъ ‘cetrtek’, pçt-bk-ъ ‘petek’ ^ *ее1уьг1-ъ ‘cetrti’, pçt-ъ ‘peti’); c) izglagolsko (korensko): vrsilec dejanja ((st)csl. cкачькъ ‘kobilica’
cкакати ‘skakati’ < psl. *skac-ьk-ъ ‘kobilica’ ^ *skak-a-ti ‘skakati’); c)
strukturalni pomen (stcsl. п-^^ъ ‘pesek’ < psl. *pës-ъk-ъ ‘pesek’).
PsI. *-bk-a. a) izsamostalnisko: manjsalnost ((st)csl. тетъка ‘teta’ ^ тета ‘teta’
< psl. *tet-bk-a ‘tetka’ ^ *tet-a ‘teta’); b) izpridevnisko: nosilec/nosilnik lastnosti (sln. belka crnka ^ bel, cm < psl. *bël-bk-a ‘nekaj belega, nekdo bel’, *cbrn-bk-a ‘nekaj crnega, nekdo crn’ ^ bë- ‘bel’, *еьт-ъ ‘crn’).
3.2. PrasIovanski priponski obrazili *-ik-:B, *-ic-a
Skupna besedotvorna pomena priponskih obrazil sta manjsalnost (izsamostalnisko) in nosilec/nosilnik lastnosti (izpridevnisko).
PsI. *-iks. a) izsamostalnisko: manjsalnost (polj. nozyk, ces. nozkr‘nozic’; polj. wietrzyk, ces. vëtnk ‘vetrc, sapica’ ^ polj. nôz, ces. nûz‘noz’; polj. wiatr, ces. vitr ‘veter’ < psl. *noz-k:-ъ ‘nozic’, *vëЫ-ik-ъ ‘vetrc’ ^ *воЁ-ь ‘nozic’, *vëtr-ъ ‘veter’); b) izpridevnisko: nosilec/nosilnik lastnosti (stcsl. пр-здьникъ ‘praznik, slovesnost’, златикъ ‘zlatnik, zlat denar’ ^ ііраздьн'к ‘prazen, nedeloven’ (gluz. prózdny), златъ ‘zlat’ (rus. золот) < psl. *porzd-ы¡-ik-ъ ‘praznik’, *zolt-ik-ъ ‘nekaj zlatega’ ^ *porzd-ыl-ъ ‘prazen’, *т1-ъ ‘zlat’; polj. mtodzik ‘mladenic’ ^ polj. mtody ‘mlad’ < psl. mold-ik-ъ ‘nekaj mladega’ ^ mold-ъ ‘mlad’; ces. malik
11 Zunanja primerjava kaze na starost izsamostalniskih tvorb, pri katerih gre najverjetneje za posamostaljene pridevnike (Brugmann 21916: 487-491).
‘mezinec’ ^ ces. malÿ ‘majhen’ < psl. *lna1-ik-ъ ‘nekaj majhnega’ ^ *ша1-ъ ‘majhen’).
PsI. *-ьп-1к-ъ: Prvotno so to samostalniki, izpeljani iz pridevnikov na psl. *-ы1-ъ (stcsl. ^реБрыи^ ‘srebrnik’, грЬшьникъ ‘gresnik’, глждьникъ ‘razuzdanec, presustnik’ ^ cьреБрьнъ ‘srebrn’, грЬшьнъ ‘gresen’, глждьнъ ‘razuzdan’ < psl. *sьrЫr-ыl-ik-ъ ‘nekaj srebrnega, srebrnik’, *grës-ыl-ik-ъ ‘nekdo gresen, gresnik’,
*blQd-ыl-ik-ъ ‘nekdo bloden, blodnik’ ^ *sьтebr-ыl-ъ ‘srebrn’, *grës-ы¡-ъ
‘gresen’, b^d-ni^ ‘bloden’). Zaradi vzporedne besedotvorne motiviranosti preko glagola (stcsl. грішити ‘gresiti’, гладити ‘motiti se’ < psl. *grës-i-ti ‘gresiti’, *blqd-i-ti ‘motiti se’) je prislo do abstrakcije zlozenega priponskega obrazila *-ni-k^s pomenom vrsilca dejanja (psl. *grës-ьп-ik-ъ, Ы^-ьп-Л-ъ ^ *grës-i-ti, *blçd-i-ti).
PsI. *-ic-a a) izsamostalnisko: manjsalnost ((st)csl. ригица ‘ribica’, ладиица ‘ladjica’, ржчица ‘rocica’, ножицА pl f ‘skarje, klesce’, м^шица ‘musica’, дЬкица ‘dekle, deklica’ ^ рига ‘riba’, ладии ‘ladja’ (ces. lod’, polj. Add), ржка ‘roka’, нога ‘noga’, меха ‘muha’, д-Ька ‘devica’ < psl. *ryb-ic-a ‘ribica’, *old-bj-ic-a ‘ladjica’, *rçc-ic-a ‘rocica’, *noz-ic-a pl f ‘skarje, klesce’, *mus-ic-a ‘musica’, *dev-ic-a ‘dekle, deklica’ ^ *ryb-a ‘riba’, *old-i *old-bj-e ‘ladja’, *rqk-a ‘roka’, *nog-a ‘noga’, *mux-a ‘muha’, *dev-a ‘devica’); zenska oblika ((st)csl. лікица ‘lisica’, ц-^арица ‘vladarica, cesarica’ ^ лиcъ ‘lisjak’, ці^арь ‘vladar, kralj’ < psl. *lis-ic-a ‘lisica’, *cësaf-ic-a ‘cesarica’ ^ *Из-ъ ‘lisjak’, cësar-ь ‘cesar’); opravkar/opravljalnik ((st)csl. грълица ‘grlica’ ^ гръло ‘grlo’ (rus. горло, ces. hrdlo) < psl. *gbr-dl-ic-a ‘grlica’ ^ *gbr-dl-o ‘grlo’); strukturalni pomen ((st)csl. |1ътица ‘ptic, ptica’ ^ път- ‘ptic, ptica’ < psl. pbt-ic-a ‘ptic, ptica’ ^ pbt-a ‘ptic, ptica’); b) izpridevnisko: nosilec/nosilnik lastnosti (stcsl. златица ‘zlatnik, zlat denar’, ^ари^ ‘starka, stara zenska’, чрьница ‘murva’, ‘redovnica, nuia’, девица ‘desna roka, desnica’, ііиіаііиіа/ііьіаііица ‘pijanec’ ^ златъ ‘zlat’ (rus. золот), cтаръ ‘star’ (rus. старый), чрьнъ ‘crn’ (rus. чёрный), де^ъ ‘desen’, пиинъ ‘pijan, omamljen’ < psl. *zolt-íc-a ‘nekaj zlatega’, *star-ic-a ‘starka, stara zenska’, *cbm-íc-a ‘nekaj crnega, nekdo crn’, *desn-ic-a ‘desna roka, desnica’, *pbjm-ic-a ‘pijanec’ ^ *zolt-ъ ‘zlat’, *бШ-ъ ‘star’, *оып-ъ ‘crn’, *desn-ъ ‘desen’, pbjm-ъ ‘pijan’); c) izglagolsko(korensko): vrsilec, vrsilnik dejanja oziroma orodje (stcsl. пла^ц- ‘plesalka’, sln. davica ^ stcsl. nлAcати ‘plesati’, дакити ‘daviti, dusiti’ < psl. *plçs-ic-a ‘plesalka’, *dav-ic-a ‘kar davi’ ^ *plçs-a-ti ‘plesati’, *dav-i-ti ‘daviti, dusiti’).
PsI. *-ьп-ic-a. Prvotno so to samostalniki, izpeljani iz pridevnikov na psl. *-ьп-ъ (stcsl. тьмьница ‘temnica, jeca, zapor’, житьница ‘zitnica, kasca, skedenj’, грЬшьница ‘gresnica’, глждьница ‘razuzdanka, presustnica’ ^ тьмьнъ ‘temen’, житьнъ ‘ziten’, грЬшьнъ ‘gresen’, глждьнъ ‘razuzdan’ < psl. *tьш-ьп-ic-a ‘temnica’, *zit-ьп-ic-a ‘zitnica’; *grës-ьп-ic-a ‘gresnica’, *blQd-ьп-ic-a ‘blodnica’ *ьш-ьп-ъ ‘temen’, *Ё1-ьп-ъ ‘ziten’, *grës-ьп-ъ ‘gresen’, b^d-rn^ ‘blod’). Zaradi vzporedne besedotvorne motiviranosti preko glagola oziroma samostalnika je prislo do abstrakcije zlozenega priponskega obrazila *-ьп-ic-a z besedotvornim pomenom vrsilca dejanja (psl. *grës-ьп-ic-a ‘gresnica’, blgd-n-ic-a ‘blodnica’ ^ *grës-i-ti ‘gresiti’, *blqd-i-ti ‘bloditi, motiti se’) oziroma prostora/mesta (psl.
*tьш-ьп-ic-a ‘temnica’, *éit-ьп-ic-a ‘zitnica’ ^ *ti,m-a ‘tema’, *zit-o ‘zito’ > stcsl. тьма ‘tema’, жито ‘zito’).
3.3. PrasIovansko priponsko obrazilo *-ії-ь
Ima naslednje besedotvorne pomene: a) izsamostalnisko: manjsalnost ((st)csl. «трочишть ‘otrok’, козьлишть ‘kozlicek’ ^ «трокъ ‘decek, mladenic’, козьлъ ‘kozel’ < psl. *оТоо-іІ-ь ‘otrok’, *когь1-іі-ь ‘kozlicek’ ^ Otrok-ъ ‘decek’, kozbl-ъ ‘kozel’); patronimicnost in metronimicnost (sln. Janezic, Barbaric ^ Janez, Barbara); prebivalec (rus. Москвич ‘Moskovcan’ ^ rus. Москва ‘Moskva’; rozansko sln. Celovcic, Podgorcic, Borovcic ^ sln. Celovec, Podgora, Borovlje; rus. Дреговичи ‘Dregovici, vzhodnoslovansko pleme’ ^ psl. *dregy *dregъve ‘mocvirje’; *Obodriii ‘Obodriti, zahodnoslovansko pleme’ ^ psl. *оЬъ Odrë ‘ob Odri’); strukturalni pomen (stcsl. пътишть ‘vrabec’ ^ (пъта ‘ptic, ptica’) < psl. pbt-iiь ‘ptic, ptica’ ^ pbt-ъ ‘ptic, ptica’);12 b) izpridevnisko: nosilec/nosilnik lastnosti (sln. belic, golic ^ sln. bel, gol < psl. *Ьє1-іІ-ь ‘nekaj belega’, *go1-ii-ь ‘nekaj golega’ ^ *Ь01-ъ ‘bel’, *go1-ъ ‘gol’). Pomen nosilca/nosilnika lastnosti bi ob pomenu manjsalnosti lahko nastal preko vzporedne besedotvorne motivacije iz izpridevniskega samostalnika in pridevnika ((st)csl. младишть ‘mladic, otrok’ ^ младА младАте ‘mladic, otrok’ : младъ ‘mlad’ (rus. молодой) < psl. mold-ii-ь ‘mladic’ ^ *mold-ç *mold-çt-e ‘mladic, otrok’ : mold-ъ ‘mlad’).13
3.4. PrasIovansko priponsko obrazilo *()-ак-ъ
Izkazuje naslednje besedotvorne pomene: a) izpridevnisko: nosilec/nosilnik lastnosti ((st)csl. .накъ ‘mladenic’, нокакъ ‘novinec, na novo prisel’, c^ra^ ‘sorodnik’ ^ .нъ ‘mlad’, нокъ ‘nov’, cк«и ‘svoj’ < psl. *jun-ak-ъ ‘mladenic’, *1юу-ак-ъ ‘novinec, na novo prisel’, *svoj-ak-ъí sorodnik’ ^ pun-ъ ‘mlad’, *лоу-ъ ‘nov’, *svoj-ь ‘svoj’); b) izsamostalnisko: opravkar/opravljalnik ((st)csl. рождакъ ‘krvni sorodnik’ (sln. rojak) ^ родъ ‘rod, generacija, porod’ < psl. *rodakъ < *rod-jak-ъ ‘krvi sorodnik’ ^ *rod-ъ ‘rod’), moska oblika (psl. *gqs-ak-ъ ‘gosak’ ^ *gQs-ь ‘gos’); c) izglagolsko(korensko): vrsilec dejanja ((st)csl. прошакъ ‘berac’ ^ пройти ‘prositi’ < psl. *prosakъ< pros-jak-ъ ‘kdor prosi’ ^ pros-i-ti‘prositi’); c) strukturalni pomen ((st)csl. мжжакъ ‘moz’ ^ л\л,;і;ь ‘moz’ < psl. ^gz-ak^ ‘moz’
*шдгь ‘moz’). Izglagolske tvorbe so lahko nastale drugotno ob izsamostalniskih preko vzporedne besedotvorne motivacije (sev. sl. *jëd-ak-ъ ‘pozeruh’ ^ *jësti < *jëd-ti‘jesti’ : *jëd-a ‘hrana’).14
12 V zgodovinski dobi besedotvorni predhodnik od stcsl. пътишть ‘vrabec’ < psl. pbt-ií-ь ‘ptic, ptica’, tj. psl. ръ-ъ ‘ptic, ptica’, ni znan. Samostalnik vsl. csl. пъта ‘ptic, ptica’ < psl. pbt-a ‘ptic, ptica’ formalno ne more biti besedotvorni predhodnik, saj so manj salnice navadno istega slovnicnega spola kot njihovi besedotvorni predhodniki, torej psl. *pъt-ь ^ *ргt-ii-ь, *pъt-ak-ь (> polj. ptak, dluz. ptak, gluz. ptak, ces. pták sls. vtàk); pbt-a^ pbt-ic-a
13 Zunanja primerjava kaze na starost izsamostalniskih tvorb (lit. vilkÿtis ‘volcic’ ^ vilkas ‘volk’ = sln. volcic ^ volk< psl. *\ь1о-іі-ь ‘volcic’ ^ *1!^ ‘volk’).
14 Zunanja primerjava kaze na starost izpridevniskih tvorb (gr. véaÇ véâKoç ‘mladenic’ ^ véoç ‘mlad, nov’ = psl. *nov-аk-ь ^ *поу-ъ, lit. naujôkas ‘novinec’ ^ naüjas ‘nov’).
3.5. PrasIovansko priponsko obrazilo *-вг-ь
Ima naslednje besedotvorne pomene: a) izsamostalnisko: opravkar ((st)csl. митарь ‘mitnicar, carinik’, гекарь ‘pisar, pismen clovek’; ригарь ‘ribic’, кл.чарь ‘kljucar’ ^ мито ‘placilo, darilo’, геки ‘bukev; zapis, listina’; рига ‘riba’, кл.чь ‘kljuc’ < psl. myt-af-ь ‘mitnicar, carinik’, buk-af-ь ‘pisar, pismen clovek’; *тyb-af-ь ‘ribic’, kluc-af-ь ‘kljucar’ ^ *myt-o ‘placilo, darilo’, *buk-y ‘bukev; zapis, listina’; *iyb-a ‘riba’, kiic-ь ‘kljuc’);15 b) izglagolsko(korensko): vrsilec dejanja ((st)csl. кладарь ‘gospodar, vladar’ ^ кл.кти ‘vladati’ (rus. володеть) < psl. *уold-af-ь ‘gospodar, vladar’ ^ *volsti< *уоЫ-й ‘vladati’); c) strukturalni pomen ((st)csl. го^од-рь ‘gospod, gospodar’ ^ г«cn«дь ‘gospod, gospodar’ < psl. *gospod-af-ь ‘gospod, gospodar’ ^ *gospod-ь ‘gospod, gospodar’). Pomen vrsilca dejanja je nastal ob pomenu opravkarja preko vzporedne besedotvorne motivacije iz samostalnika in glagola ((st)csl. зидарь ‘graditelj’, зьдарь ‘loncar’ ^ зьдъ/зидъ ‘zid’, зьдати ‘graditi, ustvarjati’ < psl. *zьd-af-ь/*zid-af-ь ‘graditelj, zidar, ustvarjalec’ ^ *zьd-ъ/*zid-ъ‘^гid\ *zbd-a-ti‘graditi, zidati, ustvarjati’).16
3.6. PrasIovansko priponsko obrazilo *-in-a
Izkazuje naslednje besedotvorne pomene: a) izpridevnisko: lastnost ((st)csl. чіктина ‘cistota’, глжгина ‘globina’, тишина ‘mirno morje’, Биcтринa ‘tekoca voda, potok, reka’, нокина ‘neobdelana njiva’ ^ чиcтъ ‘cist’, глжгокъ ‘globok’, тихъ ‘tih, miren’, Биcтръ ‘hiter’, нокъ ‘nov’ < psl. *cist-in-a ‘cistota’, *glçb-in-a ‘globina’, *tis-in-a ‘tisina’, *bystr-in-a ‘bistrina’, *noу-in-a ‘novota’ ^ *йБ-ъ ‘cist’,
*glQb-ok-ъ ‘globok’, tix-ъ ‘tih, miren’, bystr-ъ ‘hiter’, *лоу-ъ ‘nov’); b) izsamostalnisko: opravkar/opravljalnik ((st)csl. мамина ‘oliva’, «кьчина ‘ovcja koza’, пал,чина ‘pajcevina’ ^ мило ‘olje, maza’, «кьца ‘ovca’, пажкъ ‘pajek’ < psl. *mas1-in-a ‘oliva’, *оуьо-т-a ‘ovcja koza’, paçc-in-a ‘pajcevina’ ^ *mas1-o ‘olje, maza’, *ovьc-a ‘ovca’, paçk-ъ ‘pajek’); vecalnost ((st)csl. долина ‘dolina’, година ‘cas’, хлЬкина ‘hisa, zgradba’ ^ долъ ‘jama, luknja’, годъ ‘ura, pravi cas’, хлЬкъ ‘hlev, staja’ (rus. хлев) < psl. *do1-in-a ‘dolina’, *god-in-a ‘cas’, *xlev-in-a ‘hisa, zgradba’ ^ *do1-ъ ‘jama, luknja’, *god-ъ ‘ura, pravi cas’, *х1ёу-ъ ‘hlev, staja’); skupnost (stcsl. дружина ‘prljatelji, druzabniki’, зкЬрина ‘divjacina’ ^ дрегъ ‘prijatelj, druzabnik’, зкЬрь ‘zver’ < psl. *druz-in-a ‘prijatelji, druzabniki’, *zvër-in-a ‘divjacina’ ^ *clrug-ъ ‘prijatelj, druzabnik’, *уґ-ь ‘zver’); strukturalni pomen ((st)csl. краина ‘rob, konec’ ^ краи ‘rob, konec’ (rus. край, polj. kraj) < psl.
15 Diahrono gledano je priponsko obrazilo psl. — prevzeto iz gotscine. Slovani so iz gotscine prevzeli samostalniske izpeljanke s priponskim obrazilom psl. *-ar-h ^ got. -aréis (psl. *myt-ar-h ‘mitnicar, carinik’, *buk-ar-h ‘pisar, pismen clovek’ ^ got. motareis, bojeareis) ter njihove besedotvorne predhodnike (psl. *myt-o ‘placilo, darilo’, *buk-y ‘bukev; zapis, listina’ ^ got. mota ‘carina’, bokos ‘pisava, knjiga’), kar je omogocilo sinhrono morfemsko segmentacijo tvorjenk in identifikacijo priponskega obrazila psl. *-aí-h za tvorbo izsamostalniskih samostalnikov s pomenom opravkarja, ki je postalo produktivno tudi pri tvorbi iz neprevzetih osnov (psl. *kluc-aí-h, *zid-ar-h ^ *kluc-h, *zid-'b).
16 Postopno siijenje pomena priponskega obrazila preko vmesne faze vecpomenskosti je razviden tudi v posameznih slovanskih jezikih (sln. kljucar ^ kljué; zidar ^ zid : zidar, zvonar^ zvon : zvoniti; tesara tesati).
*kraj-in-a ‘rob, konec’ ^ *kraj-b ‘rob, konec’;17 c) izglagolsko(korensko): dejanje (stcsl. гоcтинa ‘gostija’ ^ г«cтити ‘gostiti’ ali г«cть ‘gost’ < psl. *gost-in-a ‘gostija’
*gost-i-ti‘gostiti’ ali *go.st-b‘gost’).18
3.7. Praslovanska priponska obrazila *-bj-e, *-bstv-o, *-j-a, *-ez-b
Skupna besedotvorna pomena vseh teh priponskih obrazil sta dejanje (izglagolsko(korensko)) in lastnost (izpridevnisko).
PsI. *-bj-e. a) izsamostalnisko: skupnost (stcsl. камень« ‘kamenje’, джгь« ‘drevje’, «ль« ‘jelovje’ ^ ками камене ‘kamen’, джгъ ‘drevo’, «ла ‘jelka’ (polj. jodia) < psl. kamen-bj-e ‘kamenje’, *dçb-bj-e ‘drevje’, *jedl-bj-e ‘jelovje’ ^
*kamy *kamen-e ‘kamen’, *dQb-ъ ‘drevo’, *jedl-a ‘jelka’); pojmovnost ((st)csl. c kiiiik ‘sen, sanje’, е^и« ‘odprtina, luknja; ustje’ ^ cънъ ‘sen, spanje’, «^та ‘usta’
< psl. *sbn-bj-e ‘sanje’, *ust-bj-e ‘ustje’ ^ *ы-ъ‘sen’, *ust-a ‘usta’); strukturalni pomen ((st)csl. знамень« ‘znamenje’ ^ знамА знамене ‘znamenje’ < psl. *znamen-bj-e ‘znamenje’ ^ *zna-mç *znamen-e ‘znamenje’); b) izpridevnisko: lastnost (stcsl. ^ель« ‘veselje’, ^дракь« ‘zdravje’, «гиль« ‘obilje’ ^ кеcелъ ‘vesel’, cъдрaкъ ‘zdrav’ (rus. здоров), «гилъ ‘obilen’ < psl. *vese1-bj-e ‘veselje’, *sъdoґу-ьj-e ‘zdravje’, *obil-bj-e ‘obilje’ ^ *vese1-ъ ‘vesel’, *8ъ0огу-ъ ‘zdrav’, *оЫ1-ъ ‘obilen’); c) izglagolsko: dejanje s pomocjo zlozenih priponskih obrazil psl. *-n-bj-e, *-t-bj~e9 (stcsl. дЬлань« ‘delo, trud, napor’, иь-нь« ‘pisanje; napisano, zapis, besedilo’, жить« ‘zivljenje’ ^ дЬлати ‘delati’, п^ати ‘pisati’, жити ‘ziveti’ < psl. *del-a-n-bj-e ‘delo’, pbs-a-n-bj-e ‘pisanje; napisano’, *zi-t-bj-e ‘zivljenje’ ^ *del-a-ti‘delati’, pbs-a-ti‘pisati’, *zi-ti‘ziveti’).20
PsI. *-bstv-o, *-bstv-bj-e. a) izpridevnisko: lastnost (stcsl. Богaтьcтко,
Богaтьcткь« ‘bogastvo’, л^к-к^тко, лжкакь^кь« ‘zloba, zvitost’, мън«жьcтк«, м^ож^т^« ‘mnozica, mnostvo’ ^ гогатъ ‘bogat’, лжкакъ ‘zel, slab, malopriden, zvit’, мъногъ ‘mnog’ < psl. bogat-bstv-o ‘bogastvo’, *lçkav-bstv-o ‘zloba, zvitost’,
17 S sinhronega vidika se zastavlja vprasanje, ali gre pri tvorbah tipa psl. *dol-in-a ‘dolina’ (izpeljevanje izsamostalniskih samostalnikov) na eni in psl. *poln-in-a ‘planota, ravnina’ (izpeljevanje izpridevniskih samostalnikov) na drugi strani za vecpomenskost enega obrazila ali za enakozvocnost vec obrazil. Nadsegmentna raven (sln. dolina, nstok. dolina : sln. planina, nstok. planina< psl. *doli'na (F2) : *polninà(C) ^ *dôh (c), *pôlrn> (c)) bi kazala na to, da gre za razlicni priponski obrazili. Druga mozna razlaga je, da gre pri tem za eno priponsko obrazilo: samostalnike tipa psl. *poln-in-a je namrec mogoce izpeljevati iz izpridevniskih samostalnikov s pomenom lastnosti (psl. *poln-in-a ‘vecja planota, ravnina’ ^ *poln-h ‘planota, ravnina’ ^ *poln-T> ‘plan, raven’).
18 Zunanja primerjava kaze na starost izsamostalniskih tvorb, pri katerih gre najverjetneje za posamostaljene pridevnike s pojmovnim pomenom (lit. avikíena ‘ovcje meso’ ^ avis ‘ovca’ = psl. *ovhc-in-a, lit. zvérienà, lat. ferina ‘divji, zverinski’ = psl. *zvërinà).
19 Zlozeni priponski obrazili psl. *-n-hj-e, *-t-hj-e sta nastali z izpeljano trpnopreteklih deleznikov na psl. *-n-T>, *-t-i> s pomocjo priponskega obzrazila psl. *-rj-e. Prvotno gre torej za izpridevniske (deleznik je glagolski deleznik) izpeljake z besedotvornim pomenom lastnosti.
20 Zunanja primerjava kaze na starost izsamostalniskih tvorb, pri katerih gre najverjetneje za posamostaljene pridevnike s pojmovnim pomenom (gr. ev-vnvtov ‘sanjanje’ ^ vjrvoç ‘sen, spanje’ = psl. *sT>n-hj-e ^ *sT>n-T>, lat. ostium ‘vhod, ustje reke’ ^ os oris ‘usta’ = psl. *ust-hj-e^ *ust-a).
*mbnoz-bstv-o ‘mnozica, mnostvo’ ^ *bogat-ъ ‘bogat’, *lQkav-ъ ‘zel, zvit’, *шъпog-ъ ‘mnog’); b) izsamostalnisko: opravljalnik (stcsl. гоcподьcтко ‘vlada, moc’, д-Ьк^тко ‘devistvo, cistost’, м^жьетко ‘mozatost, pogum’ ^ го^одь ‘gospod, gospodar’, дЬка ‘devica’, мжжь ‘moz’ < psl. *gospod-bstv-o ‘vlada, moc’, *dev-bstv-o ‘devistvo, cistost’, *mQz-bstv-o ‘mozatost’ ^ *gospod-b ‘gospod, gospodar’, *dev-a ‘devica’, *mQz-b ‘moz’); c) izglagolsko: dejanje ((st)csl. д-Ьи^ко ‘delovanje’, че^тко ‘obcutek, zaznava’, че^тко ‘custvo, cut, cutilo’ ^ д-Ьгати ‘delovati, delati’, чети ‘obcutiti, zaznavati’ < psl. *dë-j-bstv-o ‘delovanje’, *cu-j-bstv-o, *cu-у-bstv-o ‘obcutek, custvo’ ^ *dë-ja-ti ‘delovati, delati’, *cu-ti ‘obcutiti, zaznavati’). Pomen dejanja je nastal ob pomenu opravljalnika preko vzporedne besedotvorne motivacije iz samostalnika in glagola ((st)csl. д-Ьи^ко ‘delovanje’, р«дьcтк« ‘rojstvo, sorodstvo, rodoslovje’, р«ждьcтк« ‘porod, rojstvo, rojstni dan’ ^ дЬи ‘dejanje’, д-Ьгати ‘delovati, delati’; родъ ‘rod’, родити ‘roditi’ < psl. *dë-j-bstv-o ‘delovanje’, *rod-bstv-o, *rod-bstv-o ‘rojstvo, sorodstvo’ ^ *dë-j-b ‘dejanje’, *dë-ja-ti ‘delovati, delati’; ^od^'rod’, *rod-i-ti ‘roditi’).
PsI. *-j-a a) izglagolsko(korensko): dejanje ((st)csl. ^ча ‘ubijanje, pobijanje’, жАжда ‘zeja’ (sln. zeja), прАжда ‘preja’ (sln. preja) ^ c-Ьшти ‘sekati, tolci’, жАдати ‘biti zejen’, nрAcти ‘presti’ < psl. *sëca < *sek-j-a ‘sekanje’, *zQda < *zQd-j-a ‘zeja’, prçda< *prçd-j-a ‘preja’ ^ *seti< *sek-ti ‘sekati’, *zqd-a-ti ‘biti zejen’, prçsti < *prçd-ti ‘presti’); b) izpridevnisko: lastnost ((st)csl. c^ma ‘susa’, гжшта ‘gosca, drozi, srez’ (sln. gosca), моча ‘mocvirje, blato’ ^ ^хъ ‘suh, ne moker’, rac^ ‘gost’, мокръ ‘moker’ ali мочити ‘mociti, namakati’ < psl. *susa < *sux-j-a ‘susa’, *gçsca < *gQst-j-a ‘gosca’, *moca < *mok-j-a ‘moca’ ^ *8х-ъ ‘suh, ne moker’, *gQst-ъígost’, *шок-т-ъ ‘moker’ ali *moc-i-ti‘mociti’); c) izsamostalnisko: opravkar/opravljalnik (stcsl. деша ‘dih, sapa, dusa’, аНыи-а ‘svetilka, bakla, sveca; ogenj’ (sls. svieca) ^ дехъ ‘sapa; dusevnost’, ‘svetloba, zarja; svetilka’ <
psl. *dusa < *dux-j-a ‘dusa’, *svëta < *svët-j-a ‘sveca’ ^ *dux-ъ ‘duh’, *svët-ъ ‘svetloba’); zenska oblika (stcsl. тьшта ‘tasca’ (sln. tasca), го^ожда ‘gospa’ (gluz. hospozä) ^ тьcть ‘tast’, г«cn«дь ‘gospod, gospodar’ < psl. *bsca < *tbst-j-a ‘tasca’, *gospoda < *gospod-j-a ‘gospa’ ^ *tbst-b ‘tast’, *gospod-b ‘gospod’). Pomen dejanja je lahko nastal ob pomenu lastnosti preko vzporedne besedotvorne motivacije iz pridevnika in (izpridevniskega) glagola (psl. *susa< *sux-j-a ‘susa’ ^ *шх-ъ‘suh’ : *sus-i-ti ‘susiti’).
PsI. *-ez-b: a) izglagolsko(korensko): dejanje ((st)csl. мАтежь ‘zmeda, nered, zmesnjava, nemir, vznemirjenost’, падежь ‘padec’, грагежь ‘ropanje, plenjenje, rop, plen’ ^ мAcти ‘mesati, vznemirjati’, nacти ‘pasti’, грагити ‘grabiti’ (rus. грабить) < psl. *mqt-ez-b ‘zmeda’, pad-ez-b ‘padec’, *grab-ez-b ‘grabljenje’ ^ *mçsti < *mçt-ti ‘mesati’, pasti < *pad-ti ‘pasti’, *grab-i-ti ‘grabiti’; b) izpridevnisko: lastnost (rus. молодёж, polj. mlodzez, ces. mládez ‘mladost, mladina’ ^ rus. молодой, polj. mlody, ces. mladÿ< psl. *mold-ez-b ‘mladina’ ^ mold-ъ ‘mlad’).
3.8. PrasIovansko priponsko obrazilo *-isk-o/*-isc-e
Gre za zemljepisnojezikovni (diatopicni) razlicici priponskega obrazila, pri cemer je razlicica *-isc-e < *-isk-j-e splosnoslovanska, razlicica *-isk-o pa zahodnoslovanska in deloma belorusko-ukrajinska. Obrazilo tvori izsamostalniske
samostalnike ter ima naslednje besedotvorne pomene: a) mesto/prostor ((st)csl. гноиште ‘gnojisce’, «гниште ‘ognjisce’, cждиште ‘sodni stol, sodisce’, локиште ‘lovisce’ ^ гнои ‘gnoj’, огнь ‘ogenj’, cждъ ‘sodba, sojenje, sodni proces’, локъ ‘lov’
< psl. *gnoj-isc-e ‘gnojisce’, *ogn-isc-e ‘ognjisce’, *sQd-isc-e ‘sodisce’, Ьоу-isc-e ‘lovisce’ ^ *gnoj-b ‘gnoj’, *ogn-b ‘ogenj’, *sQd-ъ ‘sodba, sojenje’, *1оу-ъ ‘lov’); zaradi vzporedne besedotvorne motiviranosti preko glagola (stcsl. cждити ‘soditi, presojati’, локити ‘loviti’ < psl. *sQd-i-ti ‘soditi’, *1ov-i-ti ‘loviti’) je prislo do nastanka izglagolskih samostalnikov na psl. *-isc-e s pomenom mesto/prostor (psl. *sQd-isc-e, *1оу-іж-є ^ *sQd-i-ti, *1оу-і-й1; b) vecalnost ((st)csl. дкориште ‘dvorisce’, тръжиште ‘trg, sejmisce’ ^ дкоръ ‘dvorisce’, търгъ ‘trg, sejmisce’ (rus. торг)); c) opravljalnik (sln. kosisce, toporisce ^ kosa, topor < psl. *kos-isc-e ‘kosa’, *topor-isc-e ‘toporisce’ ^ *kos-a ‘kosa’, bopor-ъ ‘topor’). Verjetno je, da je pomen mesto/prostor drugoten, nastal iz pomena vecalnosti (psl. bolt-o ‘blato’ ^ psl. *bolt-isc-e *‘veliko blato’ ^ *‘kjer je blato’).
3.9. PrasIovansko priponsko obrazilo *-yn-iil
Izkazuje naslednje besedotvorne pomene: a) izsamostalnisko: zenska oblika (stcsl. гогиНи ‘boginja’, го^одиНи ‘gospodinja’, рагиНи ‘suznja, sluzkinja’, cA.cb.vMi'ni ‘soseda’ ^ гогъ ‘bog’, г«cn«дь ‘gospod, gospodar’, рагъ ‘suzenj, sluga, sluzabnik’, cжctдъ ‘sosed’ < psl. bog-yn-i ‘boginja’, *gospod-yn-i ‘gospodinja’,
*orb-yn-i ‘suznja, sluzkinja’, *sQsëd-yn-i ‘soseda’ ^ *bog-ъ ‘bog’, *gospod-b ‘gospod, gospodar’, *отЬ-ъ ‘suzenj, sluga, sluzabnik’, *sQsëd-b ‘sosed’); b) izpridevnisko: lastnost (stcsl. nр«cтиHи ‘svoboda, osvobojenje, sprostitev’, cкAтиHи ‘svetost, svetinja’, глагиНи ‘imetje, blaginja, sreca’, necтиHи ‘puscava’ (rus. пустыня) ^ nр«cтъ ‘preprost, enostaven; svoboden; raven’, »ato ‘svet’, глагъ ‘dober, prijeten’ (polj. blogi, пе^ъ ‘pust, prazen, nenaseljen, zapuscen, osamljen’
< psl. *prost-yn-i ‘prostost, svoboda’, *svçt-yn-i ‘svetost, svetinja’, *bog-yn-i ‘blaginja’, *pust-yn-i ‘pustinja’ ^ *pтost-ъ ‘preprost, enostaven; prost, svoboden; raven’, *s vçi-ъ‘svet’, *Ьо^-ъ ‘blag’, pust-ъ ‘pust, prazen’).
21 Prvotna oblika tega priponskega obrazila je najverjetneje psl. *-yn-i, Gsg *-yn-ç, tj. s trdim soglasnikom v imenovalniku ednine, saj gre pri tem za sklanjatveni vzorec, vzporeden tipu sti. devf (sti. devf devyáh ‘boginja’, gr. fiovaä fiovm}ç ‘muza’, got. maw maujos ‘deklica’, lit. marti marciôs ‘snaha’ < pie. *'-ih2 *-iéh2-s, tj. prvotni proterokineticni naglasno-prevojni tip). Ze v stari cerkveni slovanscini pa je v imenovalniku ednine izpricana izravnava mehkega soglasnika v celoten spregatveni vzorec (stcsl. богини Etrsnu ‘boginja’, неcжшти неcжштA ‘nesoca’ < psl. *bogym *bogynç ‘boginja’, *nesçti *nesçtç ‘nesoca’).
Zakljuöek
Vzrok oblikovnih in pomenskih sprememb v besedotvornem sistemu je pogosto veckratna vzporedna besedotvorna motiviranost tvor'enke na sinhroni ravni, torej oblikovni stik.22 Pri samostalniskih izpeljankah v praslovanscini je opaziti pomenske spremembe priponskih obrazil oziroma spremembe v besedotvorni motiviranosti izpeljanke.
Samostalniska priponska obrazila v praslovanscini izkazujejo naslednje pomenske spremembe v smeri siritve pomena: A. ob vzporedni motiviranosti preko samostalnika in glagola: a) opravkar ^ vrsilec dejanja (sl. *zvon-af-b ‘zvonar’ ^ *zvon-ъí7Non’ : *zvon-i-ti ‘zvoniti’; sev. sl. ^'éd-ak-ъ ‘pozeruh’ ^ *jed-a ‘hrana’ : *jesti< *jed-ti ‘jesti’);23 b) opravljalnik ^ dejanje (psl. *dë-j-bstv-o ‘delovanje’ ^ *dë-j-b ‘dejanje’ : *dë-ja-ti ‘delovati, delati’); B. ob vzporedni motiviranosti preko pridevnika in glagola: a) lastnost ^ dejanje (psl. *susa < *sux-j-a ‘susa’ ^ *sux^ ‘suh’ : *sus-i-ti ‘susiti’); b) nosilec/nosilnik lastnosti ^ vrsilec dejanja, vrsilnik dejanja oziroma orodje, pri cemer je prislo do nastanka zlozenega priponskega obrazila (psl. *grës-ьп-ik-ъ ‘gresnik’, *grës-bn-ic-a ‘gresnica’ ^ *grës-ьп-ъ ‘gresen’ : *grës-i-ti ‘gresiti’); C. ob vzporedni motiviranosti preko pridevnika in samostalnika: nosilnik lastnosti ^ prostor/mesto, pri cemer je prislo do nastanka zlozenega priponskega obrazila (psl. *zit-bn-ic-a ‘zitnica’ ^ *я-ьп-ъ ‘ziten’ ^ *zit-o ‘zito’); С. ob vzporedni motiviranosti preko samostalnika in pridevnika: manjsalnost ^ nosilec/nosilnik lastnosti (psl. *mold-it-b ‘mladic’ ^ *mold-ç mold-çt-e ‘mladic, otrok’ : *шоИ-ъ ‘mlad’); D. ob motiviranosti preko
samostalnika: a) vecalnost ^ mesto/prostor (psl. *bolt-o ‘blato’ ^ *bolt-isc-e *‘veliko blato’ ^ *‘kjer je blato’); b) opravljalnik : mesto/prostor (sln. tmet kovac ^ kmetija kovacija ‘kar ima zvezo s kmetom, kovacem’, ‘kjer je kmet, kovac’).
Besedotvorna motiviranost samostalniske izpeljanke v praslovanscini lahko izkazuje razsiritev nabora besedotvornih predhonikov: ob vzporedni motiviranosti preko samostalnika in glagola (psl. *sQd-isc-e ‘sodisce’ ^ *sQd-ъ ‘sodba, sojenje’ : *sQd-i-ti ‘soditi’). ________________________________
____________________________I lastnost ^ dejanje |_________________________________________
22 Pogoj za nastanek vecpomenskosti besedotvornih obrazil (sirjenje pomena) je torej oblikovni stik (pri priponskem obrazilu sln. -arje prislo od prvotnega besedotvornega pomena opravkarja (sln. kljuc-ar ^ kljuc) preko vzporedne besedotvorne motiviranosti preko samostalnika in (izsamostalniskega) glagola (sln. zid-ar ^ zid : zid-a-ti; zvon-ar ^ zvon : zvon-i-ti) do nastanka drugotnega besedotvornega pomena vrsilca dejanja (sln. tes-ar^ tes-a-ti). Tipolosko podobno je pogoj za nastanek vecpomenskosti korenskega morfema pomenski stik, tj. besedilna aktualizacija leksema, ki omogoca njegovo dvojno pomensko interpretacijo (leksem je torej razumljen vecpomensko) in posledicno nastanek pomenske spremembe (sln. zivot ‘zivljenje’ (10. st.) ^ zivot ‘telo’ (14. st.); besedilna aktualizacija tipa sln. *resiti svoj zivot je bila lahko razumljena bodisi kot *‘resiti svoje zivljenje’ ali *‘resiti svoje telo’).
23 Oblikovni stik je mozen v primeru, da imata oba sinhrono interpretirana besedotvorna predhodnika isti koren, kar pomeni, da sta tudi sama v besedotvornem razmerju: a) izglagolski samostalnik in glagol ( yëd-ak-ъ ^ *jëd-a ^ *jed-ti); b) samostalnik in izsamostalniski glagol ( *zvon-af-b ^ *уопъ ^ *zvon-i-ti); c) pridevnik in izpridevnisk glagol ( *sux-j-a ^ *sux-ь ^ *sus-i-ti); c) izpridevniski samostalnik in pridevnik ( *mold-it-ь ^ *mold-ъ ^ *mold-ç *mold-çt-e). Pri pomenski spremembi priponskega obrazila gre torej za reinterpretacijo stopnje tvorjenosti (istostopenjskost : raznostopenjskost tvorjenosti).
glagol nosilec/nosilnik lastnosti ^ vrsilec/vrsilnik dejanja, orodje pridevnik
opravkar ^ vrsilec dejanja opravljalnik ^ dejanje samostalnik nosilnik lastnosti ^ prostor/mesto manjsalnost ^ nosilec/nosilnik lastnosti
Siritev pomena priponskih obrazil ob veckratni vzporedni besedotvorni motiviranosti izpeljanke
Literatura:
Bezlaj, France. 1976, 1982, 1995, 2005, 2007. Etimoloski slovar slovenskega jezika I—V. Ljubljana.
Brugmann, Karl. 21916 (*1893). Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen: II. Lehre von den Wortformen und ihrem Gebrauch, 1. Allgemeines, Zusammensetzung (Komposita), Nominalstämme. Strassburg.
Цейтлин, Раля Михайловна. 1977. Лексика старославянского языка: опыт анализа мотивированных слов по данным древнеболгарских рукописей X— XIвеков. Москва: Наука.
Meier-Brügger, Mihael. 22002. Indogermanische Sprachwissenschaft. Berlin, New York.
Meillet, Antoin. 21934 (*1924). Le slave commun. Seconde édition revue et augmentée avec le concours de A. Vaillant. Paris.
Miklosich, Franz von. 1862—65. Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum. Wien.
Pokorny, Julius. 1948—1959. Indogermanisches etymologisches Wörterbuch. Bern.
Slawski, Franciszek. 1974, 1976, 1979. Zarys slowotworstwa praslowianskiego: II. Rzeczownik. Slownik praslowianski I—Ш. Wroclaw, Warszawa, Krakow, Gdansk. S. 58—141, 13—60, 11—19.
Snoj, Marko. 22003 (x 1997). Slovenski etimoloski slovar. Ljubljana.
Старославянский словарь (порукописямX-XIвеков). 21999 (' 1994). Москва.
Sekli, Matej. 2011. Besedotvorje (pra)slovanscine v sinhroni in diahroni luci na primeru samostalniskih izpeljank. Slovenski slavisticni kongres: Slavistika v regijah — Maribor Uredila Boza Krakar Vogel. Ljubljana. S. 217—222.
Vaillant, André. 1974. Grammaire comparée des langues slaves: : Tome IV — La formation des noms. Paris.
Vondrak, Wenzel. 21924 (x 1908). Stammbildungslehre: Bildung der
Nominalstämme: B. Mittels der Suffixe. Vergleichende Slavische Grammatik. Göttingen. S. 494—671.
Zima, Jaroslav. 1961. Ekspresivita slova vsoucasnëcestine. Praha.
