CC BY
6izvirni znanstveni clanek
y^K: 811.163.6'366.593:[811.163.6'367.625.3+811.163.6'367.625.4]
RABA DOVRSNIKA IN NEDOVRSNIKA V VELELNIKU V SODOBNI SLOVENSCINI
Domen Krvina
Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU
Ljubljana, Slovenija
Key words: imperative, verbal aspect, Slovene, perfective, imperfective, negation, present state, 16th century
Abstract: The paper aims at presenting the percentage of the use of perfective (PF) vs imperfective (IPF) verbs in imperative in modern Slovene, partially also in comparison with other Slavic languages, Russian in particular. As a source for analysis by means of CQL three coropora of modern Slovene have been used, namely Gigafida, Kres and ssj500k. In regard to all the concordances containing verbs in imperative the percentage of PF is sligthly above 70% vs 25% of IPF (and that of PF/IPF, biaspectual verbs, slightly less than 6%). When negation is present, the scales are turned with percentage of IPF reaching up to 64%, while that of PF is lowered to (for negation in imperative still substantial) 32%. Comparing the present state with that in the Slovene literary language of 16th century no notable differences in the percentage of PF vs IPF in imperative can be found.
Kljucne besede: velelnik, glagolski vid, slovenscina, dovrsnik, nedovrsnik, zanikanje, sodobnost, 16. stoletje
Izvlecek: Namen prispevka je predstaviti razmerje med rabo dovrsnika (DV) in nedovrsnika (NDV) v velelniku v sodobni slovenscini, deloma tudi primerjalno z drugimi slovanskimi jeziki, zlasti ruscino. Za analizo so bili ob iskanju s pomocjo CQL uporabljeni trije korpusi sodobne slovenscine, in sicer Gigafida, Kres in ssj500k. Glede na vse pojavitve glagolov v velelniku znasa delez DV dobrih 70%, NDV pa slabih 25% (NDV/DV, tj. kategorialno dvovidskih glagolov, slabih 6%). Ob zanikanju, ki pa predstavlja manjsi delez velelnika (dobre 4%), se razmerje obrne: delez NDV znasa 64%, delez DV pa (za zanikani velelnik se vedno znatnih) 32%. Ob primerjavi sodobnega
stanja s stanjem v knjiznem jeziku 16. stoletja ugotovimo, da bistvenih razlik v razmerju med rabo NDV in DV v velelniku ni.
0 Uvod
Velelnik je eden od nacinov za izrazanje naklonskosti, ki skupaj z indikativom in kondicionalom predstavlja kategorijo glagolskega naklona. Oblikotvorno je omejen predvsem na drugo osebo, saj gre za neposredni poziv zlasti drugi osebi, pri cemer je izrazeno ne le samo dejanje, temvec tudi odnos do njega, in sicer zelja, da doseze ucinek (prim. Toporisic, 2004: 376377, Zaliznjak et al., 2015: 46). Taksna zahteva po ucinkovanju dejanja njegov potek omejuje - ce si izposodimo besede J. Sumana (1836-1908) za zvezopocakaj, da, ki pa je velelniku sorodna: »kajti namen cakanju je djanje docakati dovrseno« (Suman, 1881: 307-308). Pri razmerju DV in NDV zato pricakujemo prevlado DV.
Kot gradivni vir za raziskavo so bili uporabljeni korpus Gigafida in njegov podkorpus Kres1 ter manjsi rocno oznaceni korpus ssj500k, in sicer znotraj odprtokodnega prosto dostopnega vmesnika NoSketch Engine.2 Ta z uporabo t. i. regularnih izrazov oz. sintakse CQL3 ob pripisanih oblikoskladenjskih oznakah [tag=" "] omogoca sorazmerno zahtevno iskanje.
Posebej znotraj velelnika nasploh odstotkovno navajamo zanikani velelnik, ki je nato obravnavan se loceno. Zaradi prisotnosti zanikanja dejanja zanj velja to, kar pri glagolskem vidu najmanj v slovenscini za nikalnost nasploh (prim. Krvina, 2015: 114-115, 144-150, Zaliznjak et al., 2015: 45): zanikanje zadeva sam +/— obstoj dejanja in tako njegove preostale lastnosti, npr. +/— celostnost dejanja, potiska na obrobje, zabrisuje njihovo vrednost, jih posplosuje in s tem nevtralizira (0).
1 Slednji je nekoliko bolj uravnotezen; prim. http://www.korpus-kres.net/Support/About.
2 Vmesnik mdr. vzdrzuje Institut »Jozef Stefan«; prim. http://nl.ijs.si/noske/index.html.
3 Kratica pomeni Corpus Query Language, torej dobesedno »jezik za iskanje/poizvedbo po korpusu«.
1 Raba DV in NDV v velelniku nasploh (skupno nezanikanem in zanikanem)
Velelnik je v uporabljenih korpusih ena od oblikoskladenjsko oznacenih kategorij, zato je iskalna zahteva enostavna:4
[tag="Gg.v.*"] ali z angleskimi oznakami [tag="Vm.m.*"]. Za iskanje DV je na tretjem mestu d, za NDV n.
Z besedami: poisci vse nepomozne velelniske glagolske pojavitve.
Rezultati so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 1: razmerje med NDV in DV v velelniku
Korpus Vseh pojavitev tega tipa (VELELNIK) (Z) - zanikano NDV (Z) - zanikano DV (Z) -zanikano NDV/DV (kategorialno dvovidsko) (Z) - zanikano
a) Gigafida 2248155 (Z) 98228 (4.4%) 495142 22% (Z) 62931 (12,7%; 2,8%) 1609855 71,6% (Z) 31354 (1,9%; 1,4%) 143158 6,4% (Z) 3943 (2,7%; 0,2%)
1a) Kres 305954 (Z)12559 (4,1%) 69437 22,7% (Z) 8024 (11,6%; 2,6%) 218390 71,4% (Z) 4010 (1,8%; 1,3%) 18127 6% (Z) 525 (2,9%; 0,17%)
b) ssi500k 1038 (Z) 48 (4,6%) 253 24,3% (Z) 32 (12,6%; 3,1%) 739 71,2% (Z) 15 (2%; 1,4%) 46 4,4% (Z) 1 (2,2%; 0,01%)
Posplosen delez (VELELNIK) (Z) (4,4%) 23% (12,3%; 2,9%) 71,4% (1,9%; 1,4%) 5,6% (2,6%; 0,13%)
Navajamo nekaj zgledov za iskano rabo NDV in DV, izbranih pri pregledu zadetkov iskanja v korpusu Kres.
4 Seznam oblikoskladenjskih oznak je dostopen na http://nl.ijs.si/jos/josMSD-sl.html.
NDV:
(1) Kupujte izdelke v kartonskem ali papirnatem ovitku.
(1.k) »Si danes ze kaj jedel?« — »Ne veliko.« — »Potem pa jej.« Potisne ga k starinskemu usnjenemu naslanjacu in mu prinese klobaso in hlebec kruha.
(2) Stejte od 1 do 10 in se pri tem pocasi, stopnico za stopnico, vzpen jajte po stopniscu.
(3) Opozarjajte svoje starse, ucitelje, naj preskrbijo zabojnike za loceno zbiranje odpadkov.
(4) Obnasajte se cim bolj normalno, postopajte naokoli in poskusite biti sprosceni.
DV:
(5) Izpolnjeno anketo posljite na spodaj navedeni naslov.
(6) »Vstanite!« - »Ne bom!« Pocakaj, ustavi se, odlozi svoj nahrbtnik.
(7) Stopite blize k meni, prosim, gospe in gospodje.
(8) Vesel bodi in utihni!
Kot je vidno iz tabele, z okoli 71% izrazito (za dobrih 48%) prevladuje DV. Delez NDV z okoli 23% prav tako ni zanemarljiv. Delez nikalnosti znasa okoli 4,4%, se pravi razmeroma majhen del velelnika. Pri velelniskem NDV je ta delez vecji (12,3% in obenem 2,8% od 4,4%, tj. deleza nikalnosti), pri DV izrazito manj si (1,9% in obenem 1,4% od 4,4%, tj. deleza nikalnosti). K delezu nikalnosti torej najvec prispeva NDV.
Kar se tice rabe NDV, lahko ugotovimo, da je vezana ali na ponavljalnost (zgleda (1) in (3)) ali na opis poziva k dejanju, ki velja tako za trenutek govorjenja - torej prav zdaj - kot tudi kadarkoli (zgleda (2) in (4)). NDV vecinoma (izjema je zgled (2)) izraziteje ne poudarja necelostnosti, trajanja, potekanja dejanja, je do neke mere nevtraliziran (torej ne toliko: delaj to nekaj casa, temvec bolj: delaj - dejanje naj bo). Posebej to velja, kadar je NDV rabljen v pozivu k enkratnemu konkretnemu dejanju, kar razberemo iz sobesedila ((zgled 1 .k)). V teh primerih aspektoloska literatura pogosto govori o zgolj pozivu k (enkratnemu konkretnemu!) dejanju, za katero je ze jasno, da bo, oz. katerega obstoj izvira iz nastalih okoliscin (prim.
Zaliznjak et al., 2015: 46); nekateri menijo, da sporocevalec in naslovnik delita skupni kod (prim. Dickey, 2000: 21-22, 119-125). Ob primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki, zlasti ruscino, vidimo, da gre za pojav (govorimo o enkratnem konkretnem dejanju!), ki je posebej v ruscini mnogo izrazitejsi kot v slovenscini (prim. Benacchio, 2010, Derganc, 2010: 189-190; 2015: 343-352, Fortuin, Pluimgraaff, 2015: 217-231, Zaliznjak et al., 2015: 4547). S tem je pogostejsa tudi raba NDV, za katero je znacilna besedilno uresnicena nezaznamovanost dejanja po celostnosti (0). Tako npr. ob sprejemanju gostov, obiskovalcev, ko so dejanja vecinoma predvidena ze z danimi okoliscinami oz. imajo tako gostitelj kot gostje dokaj usklajeno predstavo, kako naj bi se vedli, v ruscini tipicno rabimo NDV, v slovenscini pa - tudi zaradi pogoste zaporednosti dejanj (prim. zgornji zgled (6)) - DV. Naj se enkrat opozorimo, da taka raba NDV ne izpostavlja necelostnosti, trajanja, potekanja dejanja, temvec dejanje zgolj poimenuje:
(9-RUS) Входите, проходите, садитесь и т. д.
(9-SLO) Vstopite, pojdite naprej, usedite se itd.
DV vecinoma izraza poziv (spodbudo, ukaz) k izvrsitvi enkratnega konkretnega dejanja (zgledi (6)-(8)), lahko pa ta poziv velja tudi splosneje oz. za vse istovrstne primere (zgled (5)). Celostnost dejanja, kot pri DV nasploh, tu ni vprasljiva: gre za poziv drugi osebi, naj dejanje izvede, izvrsi.
Preden si ogledamo rabo DV in NDV v zanikanem velelniku, na kratko povzemimo razmerje med njima v velelniku nasploh:
V velelniku z okoli 71% izrazito (za dobrih 48%) prevladuje DV; pri pozivajocem je namrec prisotna zelja, zahteva itd., naj zlasti drugi dejanje izvede oz. izvrsi.
Raba NDV je vezana predvsem na ponavljalnost ali na poziv, ki velja tako zdaj (tj. v trenutku govorjenja) kot vedno oz. nasplosno. NDV vecinoma ne izpostavlja izrazito necelostnosti, trajanja dejanja, temvec je njegova vrednost blizu nevtralni (0). Posebej to velja, kadar je (v nekaterih drugih slovanskih jezikih, zlasti v ruscini, dokaj pogosto, v slovenscini pa sorazmerno redko) NDV rabljen v pozivu k dejanju, za katerega je ze jasno, da bo, oz. njegov obstoj izhaja iz okoliscin samih (npr. hrana in pijaca sta na mizi/prihajata na mizo: jej in pij; pisalo je na mizi: sedajpapisi!).
DV izraza poziv k izvedbi, izvrsitvi enkratnega konkretnega dejanja; ta poziv lahko velja tudi bolj splosno oz. za vse istovrstne primere.
2 Raba DV in NDV v zanikanem velelniku
Zanikani velelnik predstavlja manjsi delez (tj. 4,4%) velelnika nasploh. Zanj velja, kar smo navedli v uvodu: nikalnost zadeva sam +/-obstoj dejanja in s tem potiska preostale lastnosti, tudi +/- celostnost in +/-trajanje dejanja, na obrobje, onemogoca jasno dolocitev njihove vrednosti, jih posplosuje in s tem nevtralizira (0). Glede na vse nasteto, delez nikalnosti pri NDV glede na DV v zgornji tabeli in ze obstojece ugotovitve iz slovnicne oz. jezikoslovne tradicije (za slovenscino omenimo zlasti razpravo A. Breznika (1881-1944) Stavcna negacija v slovenscini iz leta 1943) sklepamo, da bo tu v nasprotju z velelnikom nasploh prevladoval NDV, ki je lahko, kot velja pri velelniku na splosno, po celostnosti nevtraliziran (0). DV bo medtem teznji po nevtraliziranosti oz. posplosenosti, ki jo poraja vprasanje o +/- obstoju dejanja, nasprotoval in skusal izraziti tako obstoj (+) dejanja kot tudi preprecitev njegove izvedbe, izvrsitve (prim. tudi Mary MacRobert, 2013: 286-289).
Iskalna zahteva:
[word="ne"][tag="Gg.v.*"] ali z angleskimi oznakami [word=" ne "][tag="Vm. m .*"]
Ob nikar (N): [word="nikar"][]{0,2}[word="ne"][tag="Gg.v.*"] Z besedami: poisci vse zanikane nepomozne velelniske glagolske pojavitve. Rezultati so prikazani v tabeli na naslednji strani.
Tabela 2: razmerje med NDV in DV v zanikanem velelniku
Korpus Vseh pojavitev tega tipa (VELEL-ZAN.) (N) - nikar ne NDV (N) - nikar ne DV (N) - nikar ne NDV/DV (kategorialno dvovidsko) (N) - nikar ne
a) Gigafida 98228 (N)10366 (10,6%) 62931 64% (N)6914 (66,7%; 7%) 31354 32% (N)3061 (29,5%; 3,2%) 3943 4% (N) 391 (3,8%; 0,04%)
1a) Kres 12559 (N)1227 (9,8%) 8024 63,9% (N) 790 (64,4%; 6,3%) 4010 31,9% (N) 370 (30,1%; 2,9%) 525 4,2% (N) 67 (5,5%; 0,6%)
b) ssi500k 48 (N) 10 (20,8%) 32 66,7% (N) 8 (80%; 16,7%) 15 31,3% (N) 2 (25%; 4,1%) 1 2% (N) 0
Posplosen delez (VELEL-ZAN.) (N) (13,7%) 64,9% (70,2%; 10%) 31,7% (28,2%; 3,4%) 3,4% (1,6%; 0,3%)
Navajamo nekaj zgledov za iskano rabo NDV in DV, izbranih pri pregledu zadetkov iskanja v korpusu Kres.
NDV:
(9) Prebrskali ti bodo sobo, zato je pretirano ne pospravljaj. (9.nne) Ne, ne, nikar je ne budi, jo bom poklicala jutri«.
(10) Z zabave ne odhajaj zadnji, sicer te ne bo nihce vec vabil.
(10.nne) Ce naletite na medvedovega mladica, se mu nikar nepriblizujte, pa ce je se tako Ijubek!
(11) Raje ne drezajte v to, sicer bo lahko izvedel se kdo drug. (11 .nne) Nikar se ne smej, cisto resno mislim.
(12) Varcuj: nekaj privarcevanih evrov ti bo v bliznji prihodnosti prislo se kako prav, zato ne odlasaj.
(12.nne) Nikar seprevec ne obotavljaj!
DV:
(13) Pomembno: pri osteoporozi nikoli nepopijte vec kot dveh skodelic kave na dan, saj kofein spodbuja izlocanje kalcija!
(13.nne) Tega clanka nikar nepreberi le po diagonali!
(14) Ne postanite prevzetni, ko se boste znasli v vlogi ucitelja! (14.nne) Nikar mi ne umri tu, dalec od vsega.
(15) Na kroznik si nalozite majhen zdrav prigrizek, nato pa se ne dotaknite ne prvega ne drugega!
(15.nne) Ce so vase pnevmatike ze dotrajane, jih nikar ne odvrzite v prvi jarek za cesto — s tem onesnazujete okolje in krsite predpise.
(15.1 .nne) »Moj gospod, ponizno vam pravim: nikar ne napadite Japonske«.
(16) Takoj po kopanju ne odhitite dnevnim obveznostim naproti, temvec si zavijte noge v tople nogavice, lezite na kavc in vsaj se dvajset minut uzivajte v brezdelju!
(16.nne) Vletalu nikar ne zaspite, saj ste tako dolgo casa v enakem polozaju, to pa tveganje za vensko trombozo se poveca.
Kot je razvidno iz tabele, v zanikanem velelniku v nasprotju z velelnikom nasploh z delezem okoli 65% izrazito (za dobrih 33%) prevladuje NDV; ob nikar (pri zanikanem velelniku je prisoten v okoli 13%) je ta delez z okoli 70% se vecji. Delez DV ni zanemarljiv, saj znasa okoli 32% - raba DV v zanikanem velelniku je torej sicer res redkejsa kot raba NDV, vendar pa je v slovenscini nekaj povsem obicajnega.
Raba NDV je tu na ponavljalnost vezana precej manj izrazito kot ob odsotnosti zanikanja: vecinoma gre za poziv, ki velja tako zdaj (tj. v trenutku govorjenja) kot tudi v splosnem oz. kadarkoli (zgleda (10) in (12), lahko tudi (12.nne)). Predvsem na ponavljalnost se nanasa le zgled (10.nne). Niso pa redki primeri (zlasti ob nikar), ko se poziv nanasa le na trenutek govorjenja,
se pravi na enkratno konkretno dejanje (zgledi (9), (9.nne), (11.nne), lahko tudi (12.nne)). Tako v prvem primeru (trenutek govorjenja in splosno) kot v drugem primeru (nanasanje le trenutek govorjenja, enkratno konkretno dejanje) za NDV velja enako kot ob odsotnosti zanikanja: celostnosti, trajanja dejanja ne izpostavlja izrazito, njegova vrednost je blizu nevtralizirani (0) -zanikanje zaradi vprasanja o +/- obstoju dejanja in potiskanja njegovih preostalih lastnosti v ozadje to dejstvo se nekoliko stopnjuje. Posebej izrazito se to kaze, kadar bi ob odsotnosti zanikanja v velelniku rabili DV (npr. zbudi jo : ne budi je), sicer pa nekoliko manj (npr. smej se : ne smej se).
DV tu - zlasti v primerjavi z odsotnostjo zanikanja - pogosto izraza poziv, ki velja tako zdaj kot tudi v splosnem oz. kadarkoli, za vse istovrstne primere (zgledi (14)-(16) ter (15.nne) in (16.nne)). Polni prenos v ponavljalnost je navadno pogojen prislovnodolocilno (npr. na dan; zgled (13)). Ob nikar so tudi pri DV razmeroma pogosti primeri, ko se poziv nanasa zgolj na enkratno konkretno dejanje (zgledi (13.nne), (14.nne) in (15.1.nne)).
2.1 Dopustnost rabe DV v zanikanem velelniku
Vprasanje dopustnosti rabe DV v zanikanem velelniku oz. bolje poj asnilo take dopustnosti, za katero analiza slovenskega korpusnega gradiva kaze, da vsekakor obstaja (prim. tudi Mary MacRobert, 2013), se tice zlasti primerov, ko se poziv nanasa na enkratno konkretno dejanje, sirse pa tudi primerov, ko poziv velja zdaj in kadarkoli, za vse istovrstne primere. Odgovor zahteva vkljucitev vec dejavnikov in ni vedno enostaven.
1) Kot v svoji razpravi Stavcna negacija v slovenscini ugotavlja ze Breznik (prim. 1982: 259-271), DV vedno rabimo tedaj, kadar izpeljanka ali vsaj nepredponski NDV z istim dolocenim pomenom ne obstaja oz. je v rabi izjemno redek (npr. nikar ne *odhitevajte, nikar ne *zaspavajte; prav tako ne moremo rabiti nepredponskih NDV hiteti in spati, saj jima manjka sestavina od- 'stran' oz. za- 'zaceti').
2) DV rabimo tudi tedaj, ko na to vplivajo drugi dejavniki, npr. stevna omejenost predmeta (Popijte vsaj dve skodelici kave na dan : Ne ? pijte vec kot dveh skodelic kave na dan); podobno - sicer ob drugacnem poimenovanju pojava - ugotavlja ze Breznik (ne posadi vsega krompirja, ne snej vseh jabolk; prim. 1982: 271), implicitno pa tudi Bajec et al. (1956: 216). Ob smernosti (izrazenosti smeri) prislovnega dolocila kraja (Ce so vase pnevmatike ze dotrajane, jih nikar ne ? odmetavajte v prvi _jarek za cesto) se prav tako zdi, da je DV prva izbira, ceprav ne izkljucna (gl. tudi tocko 3.2).
3) Tezje je najti pojasnilo, kadar dejavnika, opisana pod tockama 1) in 2), nista prisotna, DV pa se vendarle rabi.
Pri zadnji tocki se zdi, da na izbor DV, in ne NDV, vpliva dvoje:
3.1) Nevarnost, da bi NDV prevec izpostavljal necelostnost, trajanje dejanja, kar situaciji ne bi najbolj ustrezalo (ne *postajaj prevzeten, nikar mi ne *umiraj [*dejanje v potekanju oz. iztekanju]). Zdi se, da ta zadrzek velja zlasti za glagole, pri katerih NDV izraza iztekanje dejanja, priblizevanje njegovi notranji meji, DV pa izraza prehod v novo stanje po izteku dejanja (prim. Krvina, 2015: 325-336).
3.2) Kadar te nevarnosti ni oz. je manjsa, se zdi, da izbor DV izvira iz presoje govorca, da je verjetnost dejanja zelo velika, da torej njegov obstoj ni vprasljiv (+), treba pa ga je prepreciti (clanek bos zelo verjetno prebral samo s tehniko hitrega branja: ne! ali stare pnevmatike bos zelo verjetno vrgel v prvijarek: ne!). NDV v teh primerih sicer je mogoce rabiti (tega clanka nikar ne beri le po diagonali; starih pnevmatik nikar ne odmetavajte v prvi jarek), vendar pa se zdi, da se s tem od poskusa preprecitve dejanja, katerega obstoj je zelo verjeten, odmikamo; morda se hkrati pomikamo tudi k vecji splosnosti prepovedi, tj. njeni veljavnosti za vse istovrstne primere (prim. Mary MacRobert, 2013: 284-289). Velja pa tudi obratno: v zgledu nikar je ne budi lahko rabimo tudi DV (nikar je ne zbudi), vendar s tem impliciramo, da je dejanje zelo verjetno (gotovo jo bo budil) in ga zelimo prepreciti (prim. Breznik, 1982: 257, Mary MacRobert, 2013: 288). V tej smeri kaze razumeti tudi po Miklosicu povzeto Sumanovo - sicer ne najbolj posreceno oz. celo nepravilno (prim. Breznik, 1982: 257-258, Mary MacRobert, 2013: 285286) - razlago, da zelimo s tem prepreciti, da bi se ze zaceto dejanje dokoncalo (prim. Suman 1881: 357-358), pa tudi Toporisicevo »nujno odsvetovanje« (prim. 2004: 397, 502); res je namrec zelo verjetno, da bo do dejanja prislo. NDV v teh primerih tudi pomeni prepoved oz. odsvetovanje, pri katerih pa se zdi, da je sam obstoj dejanja (se) vprasljiv. Ce si pomagamo s parafrazo, bi lahko rekli, da se raba NDV giblje med »ni ti treba« in »ne smes« (nikarje ne budi: »saj ti je ni treba buditi«), raba DV pa je blizje zgolj »ne smes«. Kot ob proucevanju vidske rabe v zanikanem velelniku v starocerkvenoslovanskih besedilih ugotavlja Mary MacRobert, DV sorazmerno pogosto pomeni tudi roteco, ponizno prosnjo visji avtoriteti (npr. v psalmih Bogu), naj dejanja, ki se zdi govorcu zelo verjetno in ga avtoriteta lahko stori zdaj zdaj, nikar ne stori (prim. Mary MacRobert, 2013: 287-289). To je vidno tudi v zgornjem zgledu (15.1.nne).
Kot vidimo, nikar sam ni kazalnik za nujnost odsvetovanja oz. izrecnost prepovedi, temvec bolj kazalnik dejstva, da gre za enkratno konkretno dejanje, kjer pa izrecnost prepovedi res lahko pride najbolj do veljave.
Kar se tice slovenskih slovnicarjev, najdemo razlicne ugotovitve in iz njih izpeljana pravila za vidsko rabo najprej splosno v slovanskem in nato ozje v slovenskem zanikanem velelniku najpozneje pri I. Navratilu (1825— 1896) (prim. 1856: 107-109), nato po F. Miklosicu (1813-1891) Sumanu (prim. 1881: 357-358), pri Brezniku (prim. 1982: 255-271), v slovnici 4 avtorjev (prim. Bajec et al., 1956: 216) in naposled pri Toporisicu (prim. 2004: 397, 502). Izmed njih se zdi za rabo NDV se najboljse ze omenjeno Breznikovo pojasnilo: v zanikanem velelniku NDV (ne glede na svojo morfemsko zgradbo) ne oznacuje eksplicitno ne trajnega ne ponavljajocega se niti ne celostnega dejanja, temvec zgolj zanika dejanje kot tako (prim. Breznik, 1982: 256-261, 263).
Na kratko povzemimo razmerje med NDV in DV v zanikanem velelniku:
V zanikanem velelniku z okoli 65% izrazito (za dobrih 33%, kar je za slabih 7% manj kot DV pri velelniku nasploh) prevladuje NDV; tudi delez DV ni zanemarljiv, saj znasa okoli 32%. Ceprav sorazmerno redkejsa kot raba NDV, je torej raba DV v slovenskem zanikanem velelniku povsem obicajna.
Raba NDV tu na ponavljalnost ni vezana v toliksni meri kot v nezanikanem velelniku: NDV vecinoma opisuje poziv, ki velja tako sedaj (za trenutek govorjenja) kot kadarkoli oz. splosno, lahko pa tudi zgolj za trenutek govorjenja. Ze v prvem primeru NDV necelostnosti oz. trajanja dejanja na izpostavlja izrazito, temvec je njegova vrednost blizu nevtralni (0), se bolj pa to velja v drugem primeru - zlasti, kadar bi odsotnosti zanikanja namesto NDV rabili DV (zbudijo : ne budi je).
Raba DV je glede na velelnik nasploh tudi pogosteje vezana na poziv, ki velja tako sedaj kot kadarkoli oz. za vse istovrstne primere. Posebej v primerih, ko se poziv nanasa predvsem na sedaj, je raba DV pogojena ali z odsotnostjo izpeljanke oz. vsaj nepredponskega NDV z istim posameznim pomenom ali z drugimi dejavniki, npr. s stevno omejenostjo predmeta (ne popij vec kot dveh skodelic kave, ne posadi vsega krompirja), ali pa z izrecnostjo prepovedi, ko je dejanje zelo verjetno (obstoj +), pa se zeli prepreciti.
3 Primerjava rabe DV in NDV v velelniku danes in v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja
Kot gradivni vir, ki omogoca izvedbo primerjave vidske rabe v sodobnem jeziku s stanjem v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja, smo uporabili monografijo Merse 1995. Ob podrobni predstavitvi paradigmatskega (vidske morfematike) in pomenskega vidskega vidika delo v vlogi ponazarjalnega gradiva prinasa stevilne zglede - predvsem iz del Trubarja, Dalmatina in Krelja, v manjsi meri za prikaz in preverjanje kontiunitete, razvojne obstojnosti posameznih pojavov tudi Japlja (18. in zacetek 19. stoletja).5 Nasa primerjava temelji na teh zgledih; pri njihovem navajanju prav tako sledimo omenjeni monografiji (zgledi so citirani kot v monografiji). Upostevaje zelo verjetno izbranost oz. preciscenost zgledov za potrebe monografije, pa tudi razliko v narecni pripadnosti avtorjev, lahko predpostavimo, da so dovolj reprezentativni za prikaz vidskega stanja v knjizni slovenscini 16. stoletja (prim. Merse, 1995: 9-11).
Primerjava sodobnega stanja s stanjem v 16. stoletju je pomembna, saj se je tedaj uzavescal in vzpostavljal takratni knjizni jezik (prim. Vidovic Muha, 2009). Povsem neposredno delezev NDV in DV seveda ne moremo primerjati, ker so za sodobno stanje pridobljeni z racunalnisko korpusno analizo, gradivo za 16. stoletje pa je ob manjsem vzorcu v celoti pregledano rocno. Vsekakor pa lahko primerjamo teznje po prevladi bodisi DV bodisi NDV.
Primerjava delezev DV in NDV je podana v spodnji tabeli.
5 Pri zgledih, ki jih navajamo v nadaljevanju, je iz Japljevih del zgled (XVI. 4).
Tabela 3: primerjava razmerja med NDV in DV v velelniku (sodobno stanje: 16. stoletje)
Stanje Vseh pojavitev tega tipa (S: Gigafida) NDV DV
S) Posploseno sodobno 2248155 23% 71,4%
16) 16. stoletje 240 40% 60%
Okvirna razlika 17% 11,4%
Kot je razvidno iz tabele, pri teznji po prevladi DV v velelniku od 16. stoletja do danes ni mogoce zaznati vecjih sprememb. Doloceno razliko, posebej pri NDV, bi lahko pripisali zlasti uvrstitvi kategorialno NDV/DV k NDV pri rocni analizi gradiva za 16. stoletje. Odstopanje pri DV bi lahko pripisali tako razliki v velikosti vzorcev (za 16. stoletje je mnogo manjsi kot za sodobno stanje) kot tudi dejanski razvojni okrepitvi teznje po rabi DV, saj smo pri analizi gradiva za sodobno stanje velelnik kot oblikoskladenjsko oznaceno kategorijo lahko zajeli v celoti.
Za ponazorilo navajamo nekaj zgledov (v bohoricici) skupaj s prostim prevodom v sodobno slovenscino.
DV:
(XVI.1) isderi tvoj Mezh, inu me prebodi (DB 1584, I, 167b) (XVI.1) Izvleci svoj mec in me prebodi.
(XVI.2) sberi_fedemdeffetMosh is téh Israeljkih Starijhih (DB 1584, I, 85a)
(XVI.2) (I)zberi sedemdeset moz izmed izraelskih staresin.
(XVI.3) pojdi fem vun, inu stopi na to Gorro pred GOSPVDA (DB 1584, I, 198a)
(XVI.3) Pojdi sem ven in stopi na goro pred Gospoda. (XVI.4) obmolkni, inu pojdi is zhloveka (JB 17841, IX, 152)
(XVI.4) Obmolkni in pojdi iz cloveka.
(XVI.5) /.../ lubi Bratje, perloshite tém vezh flifsa /.../ (DB 1584, III, 122b)
(XVI.5) Ljubi bratje, tem bolj se potrudite.
NDV:
(XVI.6) vftanite /.../ mashite *tarzho, *Shit (DB 1584, II, 8b) (XVI.6) Vstanite, (na)mazite scit.
(XVI.7) pojdi okuli /.../ inufhtej ta folk, da bom védil, kuliku ga je (DB 1584,
I, 181b)
(XVI.7) Pojdi naokoli in (pre)stej ljudstvo, da bom vedel, koliko ga je.
(XVI.8)pojdi Jkusi Méftu /.../ inu snaminuj /.../ na zhellih te ludy (DB 1584,
II, 63 a)
(XVI.8) Pojdi skozi mesto in zaznamuj ljudi na celu. (XVI.9)plejni bersu, rupaj hitru (DB 1584, II, 4a) (XVI.9) Pleni naglo, ropaj hitro.
(XVI.10) poslushaimo berimo ga veden fo vfem fliffom (TT 1557, k2a)
(XVI.10) Poslusajmo, berimo ga vedno prizadevno.
Kot vidimo, se raba DV najveckrat nanasa na enkratno konkretno dejanje, lahko pa - enako kot pri sodobnem stanju - tako dejanje velja tudi splosneje, kadarkoli oz. za vsa istovrstna dejanja (zgled (XVI.5)). Pri vecini zgledov so dobro vidni pogoji, ki dolocajo rabo DV: stevna omejenost predmeta (zgleda (XVI.2) in (XVI.5)), zaporednost dejanj (zgledi (XVI.1), (XVI.3) in (XVI.4)), smernost prislovnega dolocila kraja (zgleda (XVI.3) in (XVI.4)).
Enako kot danes raba NDV lahko oznacuje tako ponavljajoce se (zgleda (XVI.9) in (XV.10)) kot enkratno konkretno dejanje (zgledi (XVI.6)-(XVI.8)), na kar kaze tudi DV v predhodnem velelniku - kot pri sodobnem stanju tudi tu za drugi primer velja, da NDV ne izpostavlja izrazito
necelostnosti, trajanja oz. potekanja dejanja, temvec opisuje dejanje zlasti kot dejstvo, zato se njegova vrednost bliza nevtralni (0).
Primerjajmo se stanje v zanikanem velelniku
Tabela 4: primerjava razmerja med NDV in DV v zanikanem velelniku (sodobno stanje : 16. stoletje)
Stanje Vseh pojavitev tega tipa (S: Gigafida) NDV DV
S) Posploseno sodobno 98228 64,9% 31,7%
16) 16. stoletje 27 74% 26%
Okvirna razlika 9,1% 5,7%
Kot je vidno iz tabele, tudi v zanikanem velelniku pri teznji po prevladi NDV od 16. stoletja do danes ni zaznati vecjih sprememb. Manjso razliko, predvsem pri NDV, bi lahko pripisali zlasti uvrstitvi kategorialno NDV/DV k NDV pri rocni analizi gradiva za 16. stoletje. Odstopanje pri DV bi lahko pripisali tako razliki v velikosti vzorcev (za 16. stoletje je mnogo manjsi kot za sodobno stanje) kot tudi dejanski razvojni okrepitvi teznje po rabi DV (prim. Toporisic, 2004: 397). Pri analizi gradiva za sodobno stanje smo velelnik kot oblikoskladenjsko oznaceno kategorijo namrec lahko zajeli v celoti.
Za ponazorilo navajamo nekaj zgledov (zopet s prostim prevodom v sodobno slovenscino).
NDV:
(XVI.11) ne bodi potratnik, inu fe nevadi k'shlemanju (DB 1584, II, 160b) (XVI. 11) Ne bodi potraten in se ne navajaj kpozresnosti. (XVI.12) uashe Perlene ne metitepred te Suine /.../ (TT 1557, 17) (XVI.12) Vasih biserov ne mecite svinjam.
(XVI.13) tuia szhi ie mertua, ne muiai tiga Moiftra (TT 1557, 190)
(XVI.13) Tvoja hci je mrtva, ne nadleguj vec Ucenika.
Raba NDV je v zanikanem velelniku najpogostejsa in obicajna izbira. Lahko se nanasa tako na ponavljajoce se dejanje (zgled (XVI. 12)), na dejanje, ki velja tako zdaj kot na splosno, kadarkoli (zgled (XVI.11)), ali pa tudi na enkratno konkretno dejanje (zgled (XVI.13). NDV necelostnosti, trajanja oz. potekanja dejanja ne izpostavlja, temvec dejanje zgolj poimenuje, opisuje kot dejstvo. To zaradi prisotnosti zanikanja, ki zadeva sam +/- obstoj dejanja, njegove druge lastnosti pa potiska v ozadje, zabrisuje, velja se bolj kot v nezanikanem velelniku. Ce pa je obstoj dejanja bolj verjeten, in je nevarnost, da bi do njegove uresnicitve prislo, po oceni govorca znatna, se v izrecnem odsvetovanju, opozorilu - kot to velja tudi za sodobno stanje - rabi DV:
(XVI.14) obenimu zhlovéku ferce nevpadi sa tiga volo (DB 1584, I, 159a) (XVI.14) Nobenemu cloveku naj srce zaradi tega ne upade. (XVI.15) nenavadi fe lagati (DB 1584, II, 156a) (XVI. 15) Ne navadi se lagati.
(XVI.16) NEfturypo tvoih hudih shejlah /.../ (DB 1584, II, 160b). (XVI.16) (Nikar) ne storipo svojih hudih zeljah.
4 Zakljucek
V velelniku, ki skupaj z indikativom in kondicionalom tvori kategorijo glagolskega naklona in izraza zeljo (zahtevo) govorca s pozivom (spodbudo, ukazom) drugi osebi, naj se dejanje izvrsi, doseze ucinek, v sodobni slovenscini z dobrimi 70% prevladuje DV. Delez NDV je precej manjsi (slabih 25%); NDV v velelniku necelostnosti, trajanja oz. potekanja dejanja vecinoma ne izpostavlja izrazito, njegova vrednost se bliza nevtralni (0). To zaradi zanikanja, ki ob vprasanju o +/- obstoju dejanja njegove druge lastnosti (tudi celostnost, trajanje) potiska v ozadje, zabrisuje, se bolj velja v zanikanem velelniku, kjer se razmerje obrne: s 64% prevladuje NDV, delez DV pa je 32%. V zanikanem velelniku je tako obicajna raba NDV, DV pa se rabi, ko NDV v istem posameznem pomenu ne obstaja, ob vplivu drugih pomembnih pogojev za rabo DV (npr. zaporednosti dejanj, stevne omejenosti predmeta), posebej pa, ko govorec ocenjuje, da je dejanje zelo verjetno, a
njegovo izvedbo zeli na vsak nacin prepreciti. Od slovenskega knjiznega jezika 16. stoletja do danes v rabi velelnika ni bistvenih sprememb (v velelniku nasploh (izrazito) prevladuje DV, v zanikanem NDV), nekoliko se je morda okrepila le raba DV, in to tako v zanikanem velelniku kot v velelniku nasploh.
VIRI in LITERATURA
Bajec, Anton, Kolaric, Rudolf, Rupel, Mirko. 1956. Slovenska slovnica. Ljubljana: DZS.
Benacchio, Rosanna. 2010. Vid i kategorija vezlivosti v slavjanskom imperative. Slavistische Beiträge 472. München: Verlag Otto Sagner.
Breznik, Anton. 1982. Jezikoslovne razprave. Joze Toporisic, ur. Ljubljana: Slovenska matica.
Derganc, Aleksandra. 2010. Dve zanimivi obravnavi razlik v kategoriji glagolskega vida v slovanskih jezikih. V Izzivi sodobnega jezikoslovja. Vojko Gorjanc in Andreja Zele, ur. Ljubljana: Znanstvena zalozba Filozofske fakultete. 187-193.
Derganc, Aleksandra. 2015. Se o glagolskem vidu v imperativu v slovenscini in ruscini. V U prostoru lingvisticke slavistike: zbornik naucnih radova. Ljudmila Popovic et al. ur. Beograd: Filoloski fakultet Univerziteta. 343-352.
Dickey, Stephen, M. 2000. Parameters of Slavic Aspect. A Cognitive Approach. Stanford, California: Center for the Study of Language and Information.
Fortuin, Egbert, Pluimgraaff, Heleen. 2015. Aspect of the imperative in Slovene as compared to Russian. V Glagol'nyjvid: grammaticeskoeznacenie ikontekst. Rosanna Benacchio, ur. Die Welt der Slawen. Sammelbände 56. München: Otto Sagner. 217231.
Krvina, Domen. 2015. Glagolski vid v sodobni slovenscini. Doktorska disertacija. Ljubljana: FF.
Mary MacRobert, Catherine. 2013. The Problem of the Negated Imperative in Old Church Slavonic. V Miklosichiana Bicentennalia. Aleksander Loma, Jasmina Grkovic-Mejcor, ur. Beograd: Srpska akademija nauka in umetnosti. 277-291.
Merse, Majda. 1995. Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.
Navratil, Ivan. 1856. Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes aller Dialekte. Wien: Mechitaristen-Congreg.-Buchdruckerei.
Suman, Josip. 1881. Slovenska slovnicapoMiklosiceviprimerjalni. Ljubljana: Matica slovenska.
Toporisic, Joze. 2004. Slovenska slovnica. Maribor: Zalozba Obzorja.
Vidovic Muha, Ada. 2009. 16. stoletje - cas vzpostavitve narodotvorne vloge jezika. Slavisticna revija 56—57/4. 13-22.
Zaliznjak, Ana, A., Mikaeljan, I. L., Smelev, A. D. 2015. Russkaja aspektologija: V zascitu vidovoj pary. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury.
Korpusi Gigafida, Kres in ssj500k v orodju NoSketch Engine: http://nl.ijs.si/noske (dostop od 1. 4. 2015 do 30. 9. 2015).
