CC BY
4izvirni znanstveni clanek
UDK: 811.163.6'373.231:811.111
SPOSOJANJE ANGLESKIH OSEBNIHIMEN NA SLOVENSKEM: SOCIO-PRAGMATICNI VIDIK
Eva Sicherl
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija
Keywords: pragmatic borrowing, English, Slovene, personal names
Abstract: The article aims to address the issue of a growing tendency of Slovene native speakers towards borrowing English personal names when naming their newborns. Data supplied by the Statistical Office of the Republic of Slovenia (SURS) confirm that foreign (and, with that, English) names have increased in the past decades. Statistical lists compiled for the 1961-1970 decade and the 2001 -2015 period illustrate how in the case of personal names, 'exoticisms' (e.g. Alex, Liam, Nick, Ruby, and Zoe, listed among the most popular 200 first names in the 2001-2015 period) compete with name forms that have been adapted and nativised long ago (e.g. Robert), or are currently being introduced for the first time into Slovene. The influx of name borrowings is discussed from the point of view of pragmatic borrowing as advocated by G. Andersen (2014). A historical overview of the borrowing of English personal names into Slovene is given, and the role of English as the model discussed. Such pragmatically borrowed items carry significant sociolinguistic signals about the borrowers' attitudes, and these are analysed, based on questionnaires completed by parents of children aged 2-6. The cultural significance of English influence is thus sought to be evaluated.
Kljucne besede: pragmaticno sposojanje, anglescina, slovenscina, osebna imena
Izvlecek: Prispevek zeli osvetliti teznjo slovenskih starsev po poimenovanju svojih otrok z imeni, ki so sposojena iz anglescine. Podatki, zbrani pri Statisticnem uradu Republike Slovenije (SURS), potrjujejo, da se je v preteklih desetletjih povecal vnos tujejezicnih (in s tem tudi angleskih) osebnih imen. Primerjava statisticnih seznamov najpogostejsih imen za novorojence za obdobji 1961-1970 in 2001-2015 pokaze, kako v primeru osebnih imen eksoticizmi (npr. Alex, Liam, Nick, Ruby in Zoe, ki jih najdemo med dvesto najbolj priljubljenimi imeni za zadnje statisticno obdobje) tekmujejo z imeni, ki so bila prevzeta in podomacena pred mnogimi leti (npr. Robert). Vnos sposojenih imen obravnavamo z vidika pragmaticnega sposojanja, kot to opisuje in razvija G. Andersen (2014). Podan je kratek zgodovinski pregled sposojanja angleskih osebnih imen v slovenscino ter opisana vloga anglescine kot jezika dajalca.
Taksne pragmaticno sposojene prvine kazejo tudi pomembne sociolingvisticne znacilnosti sposojevalcev ter posebnosti njihovega odnosa do obeh jezikov. Le-te skusamo analizirati s pomocjo vprasalnika, ki so ga izpolnjevali starsi vrtcevskih otrok, in pri tem ovrednotiti kulturoloski pomen angleskega jezikovnega vpliva na Slovenskem.
1. Uvod
V zadnjih desetletjih je v Sloveniji opazna teznja po poimenovanju novorojenih otrok s tujimi ali tuje zvenecimi imeni (prim. npr. Lenarcic 2012, Sicherl 2015); zdi se, da pri tem nekoliko izstopajo osebna imena angleskega izvora ali zvena. Zlasti nekako od sedemdesetih let prejsnjega stoletja dalje se je nabor imen, ki se zdi za prejsnja obdobja glede na statisticne sezname, ki jih ureja Statisticni urad Republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS), dokaj staticen, zacel spreminjati. V zadnjih desetletjih je novih osebnih imen vedno vec in kot pri vsakem mocnem vdoru tujejezicnih besed doslej je to privedlo do nekaksne razcepljenosti slovenske javnosti. Na enem polu imamo zagovornike vnosa novih osebnih imen, ki v tem vidijo kreativnost, modnost in enkratnost, na drugem pa nasprotnike, ki taksnim starsem ocitajo (jezikovno) pacenje in pomanjkanje identitete. V pricujoci razpravi ne zelimo soditi o tem, kaj je prav in kaj narobe, pac pa cim bolj nevtralno osvetliti ta pojav s socio-pragmaticnega vidika. Sam pojav sposojanja iz tujih jezikov je seveda ze dolgo prisoten in z njim puristicne teznje jezikovno osvescenega dela govorcev. Vendar pa je ta primer vendarle nekoliko drugacen, saj gre za osebno ime, ki je v uporabi vsak dan in ki posameznika zaznamuje za vse zivljenje; pri imenih torej ne gre le za obcasno rabljeno sposojenko iz tujega jezika, s katero govorec le nekoliko »popestri« svoje besedisce. Odlocitev starsev za otrokovo ime je vedno premisljena in z njo lahko pride do izraza narodna, pogosto pa tudi verska pripadnost starsev in otroka. V slovenskem jezikovnem prostoru tako obstaja vrsta izvirnih imen, katerih etimologija je nedvomno slovenska (npr. Mojca, Ajda, Bor). Poleg teh imen pa slovenski starsi izbirajo se med mnogimi imeni, ki si jih je slovenski jezik ze v preteklosti sposodil iz drugih virov in kjer se tujejezicnega izvora (npr. germanskega, romanskega, latinskega ali slovanskega) pravzaprav sploh ne zavedamo (npr. Albert, Roman, Ales, Igor). Izstopajo pa novejse sposojenke, ki so bile pred desetletji se neznane in se jih zato drzi pridih tujosti, modnosti ali prestiznosti. Statisticni seznami SURS dokazujejo, da so med leti 1981 in 1990 med dvesto najbolj pogostih imen za novorojence v Sloveniji prisla imena kot Robert/Robi, Alen/Alan, Elvis, Patrik, Diana, Lana, Samanta in Sabrina. Naj ob tem takoj omenimo, da etimolosko gledano ta imena niso
vedno angleskega izvora1, je pa pri njihovi razsiritvi gotovo odigrala pomembno vlogo anglo-ameriska kultura. V naslednjem desetletju (19912000) je prislo do novega »vdora« potencialno angleskih imen, kot so Kevin, Vanesa/Vanessa, Tara, Alex/Alexander, Kim, Patrick, Melani/Melanie, Neli, Sarah in Nick, med dvesto najpogostejsih imen, pri cerner so na tem seznamu se vedno vztrajali Diana, Samanta, Alan in Sabrina. Statisticni podatki za naslednje obdobje (2001-2015) med dvesto najbolj priljubljenih imen za otroke dodajo se imena kot Zara, Liam, Ian in Emma. Ce je poimenovanje novorojenca eden najbolj intimnih dogodkov v zivljenju neke druzine, se nehote postavi vprasanje, zakaj toliko starsev na Slovenskem cuti potrebo, da v to dejanje vplete neko tujejezicno prvino?
V nadaljevanju bomo pod 2. predstavili cilje pricujoce socio-pragmaticne raziskave ter predstavili metodologijo dela. Podatke smo crpali iz statisticnih preglednic, ki jih objavlja SURS, teoreticno pa smo se opirali na dognanja pragmaticnega sposojanja, kot to razvija G. Andersen (2014).
2. Metodologija in cilji raziskave
SURS ze od leta 1931 zbira statisticne podatke o osebnih imenih, ki so v rabi na Slovenskem (dostopno na https://www.stat. si/ImenaRojstva/sl). Iskalnik omogoca iskanje po bazi podatkov glede na spol imenovanca, pogostost dolocenega imena, pogostost le-tega v dolocenem obdobju in regionalno razsirjenost nekega imena. Te preglednice lahko najprej uporabimo za potrditev domneve, ali je dejansko prislo do bolj pogostega poimenovanja otrok s tujimi imeni v primerjavi s trendi poimenovanj v preteklosti. Tako bomo statisticne podatke za desetletje 1961-1970 primerjali s podatki za obdobje 2001-2015, pri tem pa upostevali dvesto najbolj pogostih imen za decke in deklice za vsako teh obdobij. Pri tem bomo imena razvrstili glede na njihovo »tujost«, locili bomo torej izvirna slovenska ali popolnoma podomacena osebna imena od tujih, se ne popolnoma podomacenih imen. V drugem koraku zelimo ugotoviti, v koliksni meri je za vnos novih imen odgovoren angleski jezikovni vpliv in ali ta imena potencialno lahko ogrozajo in izpodrinejo tradicionalna slovenska imena. Nenazadnje pa bomo skusali ugotoviti, ali starse, ki so jim ljubsa tuja imena od domacih, povezujejo kaksne socioloske znacilnosti in kaksni so bili njihovi razlogi za izbor angleskih oz. anglesko zvenecih imen. V ta namen bomo analizirali vprasalnik, ki so ga izpolnili starsi vrtcevskih otrok, in skusali izlusciti nekaj
1 Glede kriterijev za vkljucitev med imena angleskega izvora, gl. 4. Kljub temu je raziskovalcu pogosto tezko dolociti izvor imena: trenutno priljubljeni imeni Max in Alex bi bili lahko prevzeti iz anglescine ali nemscine, na vnos imena Laura bi lahko vplivali tako sosednja italijanscina kot anglescina.
skupnih sociolingvisticnih stalisc teh sposojevalcev. Teoreticno osnovo nase raziskave najdemo pri pragmaticnem sposojanju, kot to imenuje Andersen (2014). Ceprav proces sposojanja iz anglescine v razlicne druge jezike jezikoslovci preucujejo ze od petdesetih let prejsnjega stoletja dalje (npr. Haugen 1950, Weinreich 1953), se je sele v zadnjih desetletjih raziskovanje anglizmov preusmerilo od zgolj leksike tudi na pragmaticne in slogovne prvine sposojanja (gl. npr. Prince 1988, Onysko 2009, Treffers-Daller 2010). V danasnjem jezikoslovju je tako ze splosno sprejeto, da lahko sposojenke izrazajo tudi siroko paleto slogovnih in pragmaticnih ucinkov (gl. Onysko in Winter-Froemel 2011: 1550). Doslej se je vecina pragmaticnih raziskav anglizmov sicer osredotocala na sposojanje medmetov ali katerih drugih diskurznih prvin (prim. npr. pregled ustrezne literature pri Andersen 2014: 17 ff), Andersen pa se zavzema za sirso definicijo pragmaticnega sposojanja, ki bi vkljucevalo tudi odnos samih govorcev do obeh jezikov, pri cemer bi upostevali tako »sociolingvisticne vidike« kot tudi »relevantne demografske napovedi ter dejavnike kot register in slog« (gl. Andersen 2014: 18, 24).
Preusmeritev k pragmaticnim vidikom sposojanja je privedla do raziskav izvenbesedilnih dejavnikov, ki motivirajo rabo sposojenih leksemov; mednje Andersen pristeva »stalisca, simbolno vrednost in prestiz, ki ga govorci povezujejo s kulturo izvornega jezika« (Andersen 2014: 21). Tako pragmaticno sposojene prvine izrazajo tudi odnos sposojevalca tako do jezika dajalca kot tudi do lastnega jezika. Za anglescino v slovenskem prostoru lahko danes trdimo, da je kljub pomanjkanju neposrednega stika med samimi govorci zaradi popularne kulture vendarle stalno prisotna. S sposojanjem ne le navadnih angleskih leksemov, pac pa tudi osebnih imen, govorci slovenscine sodelujejo v nekaksnem globalizacijskem procesu (prim. Buchstaller 2008: 26 in Fischer 2015), pri tem pa je treba poudariti, da taksno sposojanje v vsakem okolju poteka na poseben in lokalno specificen nacin. Kar nekaj studij o jezikovnem sposojanju (gl. pregled del v Onysko in Winter-Froemel 2011: 1551) razlikuje med t.im. potrebnimi sposojenkami in nepotrebnimi sposojenkami (angl. necessary loans in luxury loans), pri cemer je odlocilno, ali jezik prejemnik ze ima besedo, ki bi lahko veljala za pomensko ustreznico sposojene prvine. Seveda so imeli jezikoslovci pri tem razlikovanju v mislih predvsem navadne leksikalne sposojenke in ne osebnih imen. Vendar je tudi sposojanje osebnih imen povezano z jezikovno inovativnostjo, glavni motiv zanj pa lahko najdemo v prestiznem in modnem statusu kulture, ki je povezana z jezikom dajalcem. Vsesplosna razsirjenost anglescine je tako vplivala na prakso poimenovanja otrok ne le v slovenskem prostoru, temvec po vsem svetu (prim. pregled razlicnih jezikov v Fischer 2015).
Ce torej upostevamo ogromno stevilo zenskih in moskih osebnih imen, ki v slovenskem prostoru ze obstajajo in so cisto nezaznamovana, lahko vsak vnos novih, zaznamovanih oblik oznacimo za odvecnega. Motivacijo za izbor tujega imena je tezko pojasniti le v strogo jezikovnih okvirih. Ko se starsi odlocijo za tuje ime, skusajo v svojo kulturo in okolje vnesti tudi del kulture jezika dajalca. Fischer (2015: 238) opaza, da »zavestno poimenovanje z imenom, vzetim iz anglesko govorecega sveta, nakazuje pozitivno naravnan odnos do rabe anglescine in vrednot, ki jih z njo povezujemo«. Seveda sposojeno ime s pogosto rabo izgubi svojo zaznamovanost. To dokazujejo nekatere dvojnice v slovenscini, npr. Patrik in Patrick; prvi je ze tako podomacen, da so ga slovenski starsi »uvozili« znova v devetdesetih v tuji obliki Patrick2. Razlogi za taksno sposojanje so sociolingvisticno nadvse raznoliki, vendar je v slovenskem primeru najpomembnejsi vpliv popularne kulture in medijev3. Tako dvojezicnost starsev sploh ni vec predpogoj za sposojanje.
3. Kratek zgodovinski pregled sposojanja imen na Slovenskem
Pojav sposojanja osebnih imen seveda ni omejen le na slovenski jezikovni prostor, pac pa ga opazajo in komentirajo tudi drugod po Evropi in izven nje (prim. npr. Lenarcic 2012: 886, Gerhards in Hackenbroch 2000, Fischer 2015). Na Danskem so nekatere angleske oblike imen trenutno bolj priljubljene kot tradicionalne danske oblike istih imen; William je bilo leta 2014 najpogostejse ime za novorojence (www.dst.dk/en), starejsa danska oblika Vilhelm je sicer po statisticnih podatkih tudi priljubljena, vendar manj pogosta od angleske. Tradicionalno dansko ime Henrik je od leta 1985 vedno manj rabljeno pri novorojencih (vendar se vedno ostaja peto najpogostejse mosko ime celotnega prebivalstva), izpodriva ga angleska oblika Henry, ki je postala izjemno priljubljena po letu 2011 (www.dst.dk/en). Sposojanje imen ima v slovenski kulturi ze dolgo tradicijo. Seveda so mnoga imena tujega izvora v tem prostoru prisotna ze tako dolgo, da njihove tujosti ne opazimo vec. Sem spadajo mnoga svetopisemska in svetniska imena, ki so popolnoma prilagojena slovenskemu jezikovnemu sistemu (npr. Simon, Peter, Luka; Barbara, Tomaz), v razlicnih oblikah pa obstajajo v vecini drugih evropskih jezikov in dezelah s krscansko tradicijo. Ravno tako so bila ze pred stoletji sposojena in jezikovno popolnoma prilagojena nekatera nemska
2 Podobne pare ze podomacenih sposojenk in na novo vnesenih eksoticizmov najdemo se pri: Zofija/Sofija in Sofia, Ela in Ella, Sara in Sarah.
3 Enak pojav opazajo tudi v ZDA in Veliki Britaniji: nova imena, ki se pojavljajo na vsakoletnih seznamih priljubljenih imen za dojencke pogosto vsebujejo imena junakov iz popularnih filmov ali TV serij.
imena, ki pricajo o mocnem nemskem kulturnem vplivu na prakticno celotnem slovenskem ozemlju (npr. Albert, Ernest, Karel, Ida, Erna, Irma). Vecino teh imen se najdemo med starejso generacijo Slovencev, le redko pa so rabljena pri novorojencih (edina izjema pri tem je Oto, pri katerem statistika zaznava porast v zadnjih letih, prim. SURS). Medtem ko so se nemska oz. germanska imena pojavljala po vsej Sloveniji, pa so bile imenske sposoj enke iz italijanscine in madzarscine se do nedavnega omej ene na bodisi Primorsko ali Prekmurje (npr. Ariana, Renato, Bruno, Franko; Aranka, Zoltan, Lajos, Tibor). Tudi nekatera imena klasicnega grskega ali latinskega izvora so prisotna ze dolgo in popolnoma podomacena (npr. Aleksander, Roman, Emilija, Dijana, Mohor, Ksenija, Irena). Nekoliko kasneje je slovenscina zacela prevzemati imena iz drugih slovanskih jezikov (npr. Igor, Vanja, Uros, Stanislav, Ivan, Natasa); tudi ta so danes popolnoma podomacena in se govorci ne zavedajo njihovega tujega izvora. Nekatera teh imen so bila sposojena veckrat in so pravzaprav razlicice iste oblike (npr. Natasa in Natalija).
V zadnjih nekaj desetletjih, zlasti nekako od osemdesetih naprej, pa so se na seznamih imen novorojenih otrok v Sloveniji zacela pojavljati povsem nova in prej neznana imena. Nekatera med njimi so ze postala dokaj domaca (npr. Karin, Karmen, Ines, Ingrid, Ula, Arne), nekatera pa ostajajo eksoticna in tuja, se zlasti ce vsebujejo tuje crke (npr. Alex, Max za razliko od ze podomacenih Aleks(ander), Maks(imiljan)), zev (npr. Mia, Dorian, Laura namesto bolj podomacenih oblik Mija, Dorijan, Lavra), ali podvojitev soglasnika (npr. Vanessa, Ulla, Ella, Emma). Ze nekaj desetletij je torej v slovenskem prostoru opazna teznja, da starsi svoje otroke vedno pogosteje poimenujejo z netradicionalnimi tujezvenecimi imeni tujega videza. Druga opazna teznja je poimenovanje otrok s kratkimi, navadno tri- ali stiricrkovnimi imeni. Uveljavil pa se je tudi trend poimenovanja otrok z imeni, ki jih starsi tvorijo sami in nimajo etimoloske osnove (gl. tudi Lenarcic 2012: 891); s takimi imeni zelijo starsi poudariti enkratnost oz. unikatnost svojih otrok in so na to nemalo ponosni, ostaja pa vprasanje, ali se bodo ta individualna imena »prijela« ali pa cez nekaj casa izginila iz rabe (npr. imena kot Nal, Amar, Nia, Din, Lian, Naj, Ajna, Nejla, Nej, ki jih statistika zazna celo med dvesto najbolj priljubljenimi imeni za novorojence na Slovenskem v obdobju 2001-2015).
3.1 Vpliv anglescine na sposojanje osebnih imen
Vprasanje je, v koliksni meri na sedanje trende pri poimenovanju otrok vplivajo tuje kulture in v koliksni meri lahko te teznje pripisemo vplivu anglo-ameriske kulture kot ene tistih tujih kultur, ki v slovenskem okolju, pa tudi globalno, velja za prestizno. Domnevamo lahko, da na izbor imena pri
starsih lahko vplivajo trenutno slavne osebnosti iz anglo-ameriske popularne kulture s poimenovanji svojih otrok, tako se na primer trend unikatnih imen pri hollywoodskih zvezdnikih ponovi pri slovenskih estradnikih (prim. npr. imena kot Shiloh Nouvel in Maddox Chivan v druzini Angeline Jolie ter Sajana ali Kanenas za otroka dveh slovenskih pevcev) ter odzvanja med drugimi mladimi starsi na Slovenskem4.
Kdaj je prislo do prvega jezikovnega stika med anglescino in slovenscino je sicer tezko natancno dolociti. Vsekakor pa je ta jezikovni stik potekal posredno in na zacetku zagotovo preko nemscine kot jezika posrednika. Nemscina je posredovala v vseh stoletjih pred pojavom mnozicnih medijev pri sposojanju iz anglescine v slovenscino in ta vpliv je se danes viden v izgovarjavi in zapisu nekaterih anglizmov, kot sta npr. sprint/sprint in start/start:
anglesko: sprint [sprint]5 > nemsko: Sprint [[print] > slovensko: sprint [[print] anglesko: start [sta:t] > nemsko: Start [[tart] > slovensko: start/start [start/[tart]
Nemski vpliv je opazen tudi pri osebnih imenih, ki so bila v slovenscino sposojena pred stoletji in katerih izvor je pravzaprav britanski. V primeru starih germanskih imen seveda lahko dopuscamo moznost, da so nekatera prisla v slovenscino iz kontinentalnih zahodno-germanskih dialektov ali da je njihov jezikovni razvoj potekal paralelno na obeh straneh Rokavskega preliva, kot npr. pri imenu Robert in razlicici Rupert/Ruprecht. Veijetno je ena najstarejsih imenskih sposojenk iz anglescine slovensko ime Ozbalt z razlicico Ozbolt, ki je v jezik prisla iz nemske oblike Oswald, tej pa lahko sledimo do angleskega imena Oswald in njegove staroangleske oblike Osweald.6 Ime je postalo popularno zaradi kralja Oswalda, ki je v 7. stoletju vladal britanski kraljevini Northumbriji. Kasneje so ga zaceli castiti kot svetnika, kult sv. Osvalda pa se je v srednjem veku zacel siriti z Britanskega otocja v zahodno in kasneje srednjo Evropo (gl. https://en.wikipedia.org/wiki/Oswald of Northumbria; datum dostopa oktober 2016). Na Stajerskem in Koroskem so temu svetniku posvetili nekaj cerkva ze v 12. stoletju7, tako da upraviceno domnevamo, da je bilo ime dobro
4 Da se taksni vzorci poimenovanj prenasajo, delno potrjujejo tudi nekateri odgovori starsev v nasem vprasalniku; tako sta se starsa odlocila za ime Maximilian, ker je isto ime izbral znan nogometas za svojega sina.
5 V prispevku uporabljamo foneticni zapis Mednarodne foneticne zveze IPA.
6 Etimoloske oblike imen so povzete po Hanks et al. (2006); Lenarcic (2012) in Keber ( 2008). Statisticni podatki o pogostosti in regionalni razsirjenosti imen znotraj Slovenije so povzeti po SURS.
7 Prva cerkev sv. Ozbalta na Jezerskem je iz 12. stol. (podatek dolgujem dr. Ferdinandu Serbelju, zasebni pogovor avgusta 2015), krajevno ime Sv. Ozbalt ob Dravi pa je prvikrat omenjeno v
znano vsaj delu slovenskega prebivalstva. V slovenscini se je podomaceno ime Ozbolt/Ozbalt uspesno razvijalo naprej, nastale so razlicice Ozbald/Ozbold/Osvald/Ozvald ter skrajsane oblike Ozbe/Ozbi/Ozbej. Statisticni podatki SURS kazejo, da so oblike Ozbald/Ozbold/Ozbalt sicer izjemno redke, se pa po letu 1991 pogosteje pri novorojencih pojavlja oblika Ozbolt, ki ostaja omejena na severni del drzave. Nekoc tradicionalna koroska oblika Ozbej z znacilnim obrazilom pa se je po letu 1981 razsirila po vsej Sloveniji in se po letu 2001 uvrsca na 70. mesto najbolj priljubljenih imen za novorojence. Ime Ozbej danes med Slovenci velja za domace slovensko ime in je znacilen primer imena, ki je bilo tako popolnoma prevzeto in podomaceno, da se je njegov prvotni izvor v celoti zabrisal. Poleg nekaterih drugih starejsih sposojenih imen angleskega izvora (npr. Edvard/Edi, Edita, Edvin8 in delno Patrik9) so se na statisticnih seznamih po letu 1960 zacela pojavljati nova osebna imena. Mnoga med njimi so, gledano s sinhronega vidika, popolnoma poslovenjena in ustaljena (npr. Robert, Alan, Kevin). Njihova neproblematicna pisna in izgovorna oblika in pogostost sta omogocili hitro integracijo v slovenski jezikovni sistem. Naj pri tem izpostavimo ravno ime Robert, ki je najuspesnejsa angleska imenska sposojenka vseh casov. V slovenscini je oblika prisotna ze pred letom 1930, izhaja pa iz nemskega, francoskega in angleskega imena Robert ali njegove latinizirane razlicice Robertus (< starovisokonemsko: Hrodebert; staroanglesko: Hreodbeorht, Hrodberht, Hreodbeoró, Hradbard,
urbarju Sentpavelskega samostana v Labotski dolini na Koroskem (http://www.kam.si/romarske cerkve/ozbalt ob dravi.html, datum dostopa avgust 2015).
8 Imenu Edvin (ang. Edwin) sicer etimolosko lahko sledimo do njegove staroangleske oblike Eadwine, vendar ga, tako kot Edvarda in Edito, sedanji slovenski govorci pravzaprav ne dojemajo kot anglesko sposojenko. Kot druga svetniska imena so se tudi ta v preteklosti uspesno razsirila po vsej katoliski Evropi. Pravzaprav je oblika Edvin ocitno na novo zazivela med muslimanskim prebivalstvom v Sloveniji (prim. tudi Lenarcic 2012: 202); ti starsi za svoje otroke pogosto izbirajo imena, ki so podobna tradicionalnim muslimanskim imenom in se pogosto zacno z Ed- ali El- ali koncajo z -in ali -is. O podobnem razvoju porocajo iz Francije (prim. Lenarcic 2012: 342), kjer starsi arabskega rodu raje izberejo grsko ime Yannis/Yanis, katerega oblika spominja na arabska imena (npr. Enis), da se izognejo tradicionalni katoliski razlicici Jean.
9 Patrik, ki prihaja iz angleske oblike Patrick (le-ta pa iz latinske Patricius), je bilo med Slovenci znano irsko svetnisko ime, ki se je ze stoletja dolgo pojavljalo v razlicnih pratikah in koledarjih, npr. pri Vodniku v letih 1795-1797 (prim. Lenarcic 2012: 201). Ocitno pa ni bilo kaj dosti rabljeno kot osebno ime, saj se v statistikah pojavi sele po letu 1971. Nenadoma med 1981-1990 postane eno od bolj priljubljenih imen (SURS ga za to obdobje uvrsca na 155. mesto po priljubljenosti), njegova privlacnost pa med starsi ocitno se narasca, saj ga v devetdesetih statisticno najdemo na 50. mestu, v obdobju 2001-2015 pa celo na 31. mestu. Istocasno statistika zazna tudi nepodomaceno obliko Patrick, ki jo po letu 1991 statistika uvrsca med 200 najbolj priljubljenih imen. Lenarcic (2012: 633) to nenadno priljubljenost med starsi pripisuje ameriskemu igralcu Patricku Swayzeju, katerega kariera je dosegla vrh v osemdesetih in devetdesetih letih prejsnjega stoletja.
Hradberd; starofrancosko: Robert). Ime je bilo med Slovenci znano ze prej tudi v starejsi obliki Rupert (iz germanske oblike Hrodberht), kar dokazujejo slovenska zemljepisna imena (npr. Sentrupert). Med leti 1961 in 1980 je bil Robert cetrto najpogostejse ime za novorojence v Sloveniji, priljubljenost je sicer po letu 1980 nekoliko upadla, vendar se vedno uvrsca med prvih dvesto imen za novorojence. Pogosto se pojavlja po vsej Sloveniji in je se vedno 19. najpogostejse mosko ime celotnega prebivalstva. Po letu 1971 je po vsej Sloveniji zelo priljubljena tudi krajsava Robi. Leta 1961 je statistika prvic zaznala tudi razlicico Robin, ki se v zadnjem casu sicer redko pojavlja tudi kot zensko ime.
So se pa v zadnjih desetletjih pojavila na Slovenskem tudi imena angleskega izvora, ki ostajajo tuja in »eksoticna« v usesih vecine slovenskih govorcev (npr. Zoe, Rubi, Liam, Ian). Njihova pisna in/ali (iz)govorna oblika lahko nekaterim domacim govorcem povzroca tezave in njihova podomacitev je zato vprasljiva, kar upostevamo tudi pri kvantitativni primerjavi pod 4. Mednje pristevamo tudi imena, ki jim lahko le pogojno pripisemo angleski izvor, ker so prvotno sicer keltska (npr. Liam, Alan, Ian, Kevin, Tara), vendar so bila v slovenscino prevzeta v svoji anglizirani obliki. V prakticno vseh primerih imenskega sposojanja zadnjih desetletij je na priljubljenost dolocenega imena vplivala prestizna anglo-ameriska kultura, pogosto pa slavna osebnost iz te kulture podprta z mocno medijsko prisotnostjo (npr. Elvis10, Diana, Kevin, Patrick).
Glede na ze omenjeno teznjo mladih starsev po poimenovanju otrok s kratkimi imeni je pri nekaterih imenih tezko opredeliti, ali so trenutno priljubljene kratke oblike izpeljane iz ze znanih in ustaljenih imen tudi posledica vpliva anglescine. Zelo priljubljeno ime Nik je tako lahko krajsava ze dolgo podomacenih Nikolaj/Niko, ali pa ustvarjen po vzorcu angleske oblike Nick. Podobno je Tim lahko okrajsano iz svetopisemskega Timotej, ali posnemano po angleskem imenu Tim, oblika Tom pa okrajsana iz ze tradicionalnega Tomaz/Tomi ali posneta po angleskem imenu Tom.
3.2 Jezikovna podomacitev angleskih imen v slovenscini
Za podomacevanje angleskih osebnih imen na splosno veljajo enaka pravila kot za vse druge anglizme. Ker pa naj bi ta imena kot prestizne sposojenke
10 Tudi Elvis ima kot imenska sposojenka zanimiv razvoj (etimologija imena je sicer precej zabrisana, vendar nekateri viri navajajo izvor v irski obliki Ailbhe). Kot mosko ime ga slovenska statistika prvic zazna med 1961 in 1970, kar lahko pripisemo priljubljenosti ameriskega pevca med leti 1953 in 1970. Kasneje, zlasti v devetdesetih letih (torej precej po pevcevi smrti leta 1977), pa se ime povzpne celo na 62. mesto med priljubljenimi imeni novorojencev na Slovenskem. Ocitno se je ime priljubilo v Sloveniji zivecim muslimanskim starsem (o razlogih prim. op. 8 o imenu Edvin), saj tudi njegova regionalna razsirjenost sovpada z gostoto muslimanskega prebivalstva v Sloveniji (npr. Zasavje in Obala).
ohranila nekaj svoje tujosti, se v nekaterih vidikih podomacevanju upirajo. Vecina sposojenih angleskih osebnih imen je popolnoma podomacenih in posledicno integriranih v slovenski jezikovni sistem. To je pravzaprav pricakovano, saj osebno ime rabimo vsakodnevno in pogostost rabe privede do tega, da se tujost imena scasoma zabrise; taksna imena izgovarjamo, pisemo in sklanjamo kot vsako drugo slovensko ime (o tezavnih primerih gl. Ilc in Stopar 2004). Taksne so vse stare sposojenke (npr. Robert, Edvin, Edita), pa tudi nekaj novejsih, kadar njihova oblika omogoca neproblematicno izgovarjavo in crkovanje (npr. Kevin, Lana, Sabrina, Zara). Tako se sposojena zenska imena na -a (Sabrina, Lana) sklanjajo po prvi zenski sklanjatvi (npr. im. Sabrin-a - rod. Sabrin-e). Sposojena zenska imena, ki se ne koncajo na -a, pa sklanjamo po tretji zenski sklanjatvi brez koncnic. Nekatera teh zenskih imen so v slovenscini ze dolgo v rabi (npr. Karmen, Lili, Iris, Doris) in tudi nove pridobitve angleskega izvora, kot so Zoe, Kim, Erin, Melani, se sklanjajo po istem vzorcu. Moska imena se v slovenscini oblikoslovno ravnajo po prvi moski sklanjatvi, tista na -a pa tudi po drugi moski sklanjatvi (npr. Luka, Miha). Za vsa iz anglescine sposojena moska imena velja, da se sklanjajo po prvi moski sklanjatvi (npr. im. Patrik-0 - rod. Patrik-a). Skrajsane oblike imen, ki se koncajo na samoglasnik -i, pred koncnim sklonilom v neimenovalniskih sklonih dodajo se -j- (npr. rod. Robi-j-a, Edi-j-a).
Glasoslovna podomacitev angleskih imen vcasih ostane nepopolna pri nekaterih nedavnih sposojenkah, saj le-te s svojim tujim zvenom tako ostanejo moderne in prestizne. Vendar je tudi tu opaziti teznjo k popolni glasoslovni podomacitvi, pri cemer posamezne angleske foneme nadomescamo z najblizjimi fonemi slovenskega glasoslovja. Zapis pa je za slovenske govorce se vedno odlocilnega pomena za izgovarjavo imenske sposojenke, ker ima v slovenscini pac vsak grafem praviloma svoj izgovor in predstavlja en fonem. Zato se fonoloska oblika sposojenega imena pogosto oblikuje glede na pisno obliko in ne na originalni izgovor imena. Kljub temu lahko pricakujemo, da bodo slovenski govorci obliki Melani in Melanie izgovarjali popolnoma enako, ter da bo izgovarjava razlicic Samantha in Samanta enaka, saj slovensko glasoslovje ne pozna zobnega pripornika in ga pri transfonemizaciji nadomesca z najblizjim ustreznim fonemom /t/. Se najbolj opazne so razlike pri izgovoru samoglasnikov. Tako v knjizni slovenscini angleski polodprti /e/ navadno zamenjuje ozki /e/, angleski srednji in (pol)zaprti /1/ zamenjuje sprednji ozki /i/, polglasnik /9/ pa zamenjuje /a/: Melanie ['melani] > ['melani], Kevin ['kevin] > ['kevin], Ella ['ela] > ['ela]. Pojavljajo pa se tudi razlicice s sirokim /e/, ki so bodisi dialektalno pogojene ali pa posledica tega, da vedno vec slovenskih govorcev pozna tudi originalno izgovarjavo teh imen (npr. ['melani], ['kevin], ['ela]).
Tudi izgovor angleskega dvoglasnika se spremeni: angleski /ia/ se nadomesca s skupino /ija/, npr. Liam [liam] > ['lijam]; Ian [ian] > ['ijan]. Od vseh ravni se podomacitvi najbolj upirajo nekatera pisne oblike modnih prestiznih imen zadnjih let. To je pravzaprav razumljivo, ce upostevamo, da se starsi za tuje ime odlocijo ravno zato, da bi otrok s svojim imenom izstopal iz okolice, zato zapisi kot Max namesto Maks, Lucas namesto Luka(s), Ella namesto Ela.
4. Statisticna primerjava
Da bi lahko potrdili, ali se je v zadnjem casu v slovenskem prostoru dejansko povecala oz. razsirila raba tujih in tujezvenecih imen v primerjavi s preteklimi trendi, smo primerjali statisticne podatke SURS za obdobje 1961-1970 s podatki za obdobje 2001-2015. Pri tem smo analizirali dvesto najbolj pogostih imen za deklice in decke za vsako obdobje glede na njihovo tujost oz. podomacenost, torej izvorno slovenska in popolnoma podomacena imena proti tujim, se ne podomacenim imenom.
Kvantitativna analiza (novorojeni 1961-1970) decki deklice
vsi novorojeni 148983 142612
najpogostejsih 200 imen 128740 123113
izvorno slovenska ali podomacena imena 122698 (95,3 %) 119685 (97,2 %)
tuja imena 6042 (4,7 %) 3428 (2,8 %)
Vsa imena iz tega obdobja, ki jim lahko pripisemo angleski izvor, so popolnoma podomacena (Robert, Edvard, Edi; Edita); njihov delez znasa 6,8 % (8692 od 122698) pri novorojenih deckih in 0,2 % (203 od 119685) pri novorojenih deklicah. V tem obdobju zlasti izstopa ime Robert, saj je bilo kar 3674 deckov poimenovanih s tem imenom (2,9 % vseh najpogostejsih 200 moskih imen). Bilo je 5. najbolj priljubljeno med vsemi moskimi imeni tega obdobja. Med tujimi imeni tega obdobja najveckrat naletimo na imena, ki so balkanskega izvora (tradicionalna srbska imena kot Slobodan, Predrag;
Radmila, Ruzica, hrvaska imena Stjepan; Snjezana ali muslimanska imena Senad, Ramiz; Fatima, Mirsada). Le-ta so bila na Slovenskem v rabi pri neslovenskih starsih srbskih, hrvaskih, bosanskih ali albanskih korenin in jih le stezka oznacimo za vnos v slovenski jezik11.
Podatki za obdobje 2001-2015 kazejo nekoliko drugacno sliko.
Kvantitativna analiza (novorojeni 2001-2015) decki deklice
vsi novorojeni 154233 145757
najpogostejsih 200 imen 130993 120126
izvorno slovenska ali podomacena imena 107733 (82,2 %) 91146 (75,9 %)
tuja imena 23260 (17,8 %) 28980 (24,1 %)
Med izvornimi slovenskimi imeni tu prvikrat naletimo na imena, ki jih v preteklosti Slovenci nismo uporabljali (npr. Lan, Svit, Azbe, Gaber, Brin, Gaj, Bor, Brina, Luna, Tisa, Melisa), med podomacenimi imeni pa stare sposojenke, ki so v rabi ze desetletja, ce ne stoletja, pa tudi nekatera imena, ki jim lahko pripisemo angleski izvor in ki so popolnoma podomacena (Patrik, Alan/Alen, Ozbej, Robert), ter nekatere okrajsane oblike podomacenih imen, ki so nastale pred kratkim in morda pod angleskim vplivom (Mark, Tim, Tom).
Tuja imena tega obdobja zopet vkljucujejo muslimanska imena (Ajdin, Kenan, Tarik; Lejla, Ajsa, Emina), srbska imena (Aleksandar, Nikola), imena nedolocnega ali mesanega izvora (Stefan, Kris, Marsel, Rene, Adrian; Ivona, Tia), germanska imena (Lars, Jon; Pia, Loti) ter mnoga kreativna imena, ki bi jim le tezko pripisali etimoloski izvor (Nal, Din; Inja, Kiara). Med dvesto najpogostejsimi najdemo tudi take, ki bi jim lahko pripisali angleski izvor ali
11 Podobna slika se zadnja desetletja kaze v Veliki Britaniji. Uradna statistika (www.ons.gov.uk) kaze, da se je leta 2013 ime Mohammed/Muhammad povzpelo na 2. mesto najbolj priljubljenih imen v Veliki Britaniji (takoj za Oliver in pred Jack). Vendar je pri tem treba upostevati, da je ime Mohammed/Muhammad v Veliki Britaniji rabljeno izkljucno med muslimanskimi priseljenci in bi ga kot taksnega tezko pristeli med angleska imena.
vsaj anglo-ameriski kulturni vpliv: Alex, Liam, Kevin, Val12, Ian, Max, Nick, Patrick, Lucas, Dan, Leo; Lana, Mia, Laura, Tara, Neli, Zara, Kim, Vanesa/Vanessa, Ella, Emma, Evelin, Melani, Ava, in Erin. Ceprav je presoja o stopnji podomacenosti oz. tujosti nekega imena odvisna od posameznika, lahko nedvomno potrdimo teznjo po novih, v preteklosti neznanih imenih. Primerjava obeh tabel tudi jasno potrdi, da se je povecal delez osebnih imen, ki so sposojena iz tujih virov: medtem ko je bil delez tujk med imeni novorojencev v sestdesetih letih manj kot 5 %, se je le-ta v obdobju med 2001 in 2015 zvisal na 17,8 % pri deckih in 24,1 % pri deklicah. Eden od ciljev te raziskave je tudi ugotoviti, v koliksni meri je na novo uvozena imena vplivala anglescina oz. z njo povezana kultura. Ce upostevamo stevilo tako ze podomacenih kot tudi se ne podomacenih angleskih imen, ta delez znasa 8,6 % med najpogostejsimi deskimi imeni in 7,5 % med najbolj priljubljenimi dekliskimi imeni. Anglescina kot vir novih imen tako ni prevladujoc vpliv in najverjetneje ta imena ne bodo ogrozala in izpodrivala tradicionalnih slovenskih imen.
5. Socioloska analiza sposojevalcev
Nenazadnje pa smo s pricujoco raziskavo zeleli tudi ugotoviti, ali starse, ki se odlocajo za tuja imena namesto domacih, povezujejo kaksne skupne socioloske znacilnosti in kaksni so njihovi razlogi za izbor imen angleskega izvora. V ta namen smo 50 starsev vrtcevskih otrok z Vrhnike, Brezovice in iz Logatca prosili, naj izpolnijo vprasalnik o imenu njihovega otroka in svoji odlocitvi zanj. Sprasevali smo po polnem imenu otroka, imenih obeh starsev (in s tem, posredno, o njihovem poreklu), izobrazbi in starosti starsev ter kraju bivanja. Drugi del vprasalnika je bil namenjen ugotavljanju, kako so ime sploh izbrali - ali sta ime izbrala oba starsa skupaj, samo eden od njiju, stari starsi ali kdo drug. Starse smo tudi vprasali, ali imajo raje tradicionalna domaca imena, tuja imena ali nova kreativna imena. Pri razlogih za svojo odlocitev so lahko izbirali med vec odgovori: ime je tradicionalno v njihovi druzini, ime je cisto posebno in ga nima nihce drug, enako ime ima ze otrok prijateljev, znancev ali sorodnikov, ime so nasli v knjigi o imenih, tako je ime nekomu, ki ga obcudujejo, tako je ime osebi v filmu, knjigi ali seriji, tako je ime neki slavni osebi (npr. pevcu, igralcu, sportniku) ali pa so navedli kaksen drug razlog. Zanimalo nas je tudi, ali so na izbor imena vplivali tudi dejavniki, kot so pomen, dolzina in izvor imena. Zato smo starse vprasali, ali poznajo pomen otrokovega imena oz. ali izbrano ime namenoma nima
12 Oblika Val bi lahko nastala pod angleskim vplivom ali paj e to eno od novih izvorno slovenskih imen vrste Lan, Svit, Gaj. Ta nova imena nastajajo iz obcih poimenovanj, ki oznacujejo naravne pojave (npr. luna, svit, val), rastline (npr. lan, brin, tisa) ali pa celo po priimkih (npr. Azbe).
pomena. Kar se tice dolzine imena, so odgovarjali, ali so jim vsec kratka, daljsa ali vecdelna imena. Glede izvora izbranega imena pa nas je zanimalo, ali so izbrali domace oz. tradicionalno ime, tuje ime ali pa ime, ki mu ne moremo dolociti izvora. Zadnji del vprasalnika je bil namenjen oceni, kako premisljen je bil izbor starsev. Odgovarjali so na vprasanje, ali so ime izbrali ze mesece pred rojstvom, v porodnisnici ali po rojstvu. Na koncu nas je zanimalo se, ali otroka zdaj klicejo s polnim imenom, ali so ime skrajsali in v katero obliko, ali pa ga celo klicejo cisto drugace. Pri analizi 50 izpolnjenih vprasalnikov se je izkazalo, da je le petnajst takih, kjer izbrano ime lahko nedvoumno pripisemo angleskemu vplivu, pri se desetih pa je vpliv anglescine mozen (npr. Kayla). Analiza je pokazala, da poreklo starsev velikokrat dejansko vpliva na izbor imena: neslovenski starsi iz nekdanje Jugoslavije se pogosto odlocajo za tuja imena, s katerimi izrazajo tudi svojo narodno ali versko pripadnost (npr. Lejla, Aleksandar), vendar niso ta prakticno nikoli angleskega izvora. Imena, ki jih lahko povezujemo z angleskim vplivom, najdemo pri slovenskih druzinah ali mesanih druzinah13. V nadaljevanju navajamo le rezultate analize, ki se nanasajo na 25 vprasalnikov, kjer smo izbranemu imenu lahko pripisali angleski izvor. Dejavniki, ki so se izkazali za popolnoma nepomembne pri izboru imena, so izobrazba, starost in kraj bivanja starsev (vas, mesto, manjsi kraj). Kadar so se odlocili za anglesko ime, sta pri tem sodelovala oba starsa (83%, v 16% tudi starejsi otrok), v osamljenih primerih samo oce ali mati. Zanimivo je, da je le 25 % starsev, ki so izbrali anglesko ime, izrecno navedlo, da so jim vsec tuja imena, kar 58 % pa je navedlo, da so jim vsec nova, kreativna imena, kar postavlja pod vprasaj njihovo zavedanje o izvoru izbranega imena. Pri razlogih za izbor je pricakovano v ospredje stopil vpliv anglesko govorecih kultur: kar polovica vprasanih je imenovala osebo iz knjige, filma ali TV serije, ali igralca, ki je vplival na njihovo odlocitev. Drugi odgovori so bili bolj razprseni: ime so nasli v knjigi imen, ga izbrali, ker »se dobro slisi skupaj s priimkom« ali ker »ga je lahko izgovoriti« (npr. pri mesan slovensko-kitajski druzini). Zanimivo je tudi, da kar 75 % vprasanih starsev ne zanima pomen imena, le 25 % pa je oznacilo, da poznajo pomen imena, ki so ga izbrali. Kar se tice dolzine imena, ima 42 % raje kratka imena, 17 % daljsa imena, 41 % starsev izrecno izjavi, da je dolzina imena nepomembna, nikomur od vprasanih pa niso vsec dvodelna imena. Odgovori o izvoru izbranega imena se delno pokrivajo z odgovori o preferencah starsev, opisanih zgoraj: 42 % starsev navaja, da so jim bolj vsec tuja imena, 8 % so
13 Lenarcic (2012: 887) ugotavlja, da se starsi srbskega, hrvaskega ali mesanega porekla odlocajo za imena, ki so francoska, angleska ali kako drugace tuje zveneca, medtem ko se muslimanski starsi pogosto odlocajo za imena, ki niso prava muslimanska imena, pa tudi ne znacilna slovenska imena (npr. Elvis, Almira). Nasi rezultati to potrjujejo le delno.
bolj vsec domaca tradicionalna imena (izbrana imena ocitno jemljejo kot popolnoma podomacena, npr. Aleks), ostalim je izvor nepomemben. Pri vseh imenih angleskega izvora je bil izbor premisljen, ime so izbrali ze mesece pred porodom. Zato tudi ne preseneca, da so se vsa imena ohranila, le v enem primeru so Oliverja skrajsali v Oli.
6. Zakljucek
Ceprav sodobni slovenski starsi lahko izberejo kakrsno koli ime za svojega otroka in pri tem ni nobenih zakonskih omejitev, na njihovo kreativnost pri izboru vendarle vplivajo dolocene kulturne prakse in prepricanja (vec o tem Gerhards 2010: 147-153). Na zavestno odlocitev za ime, ki prihaja iz ene od anglesko govorecih kultur, gotovo vpliva pozitiven odnos starsev do rabe anglescine in vrednot, ki so s to kulturo povezane. Nasa raziskava, tako kvantitativna analiza pod 4 kot tudi socioloska analiza pod 5, je nedvomno potrdila sodobne teznje po individualizaciji in transnacionalizaciji (gl. tudi Gerhards 2010), saj nekateri starsi izrecno navajajo svojo zeljo, da bi njihovi otroci izstopali s svojimi imeni, po drugi strani pa zelijo, da bi otroci imeli imena, ki bi bila sprejemljiva, razumljiva in izgovorljiva tudi zunaj slovenskih meja.
Ko smo raziskovali z anglescino povezana imena, ki so jih prevzeli slovenski starsi, sta se izoblikovali dve skupini imen: podomacena imena, katerih izvor lahko najdemo v eni od anglesko govorecih kultur, ter modni eksoticizmi zadnjega obdobja, kjer je anglescina bodisi izvorni jezik ali pa vsaj jezik, ki je vplival na prevzem (npr. Zoe, Ruby, Erin). Naj pri tem opozorimo, da je obe skupini imen pravzaprav tezko jasno razmejiti, v pricujoci raziskavi smo za odlocilni kriterij uporabljali pogostost rabe imena in casovni razpon vkljucenosti imena v slovenski prostor. Poleg tega pa se pojavlja se nekaksna podskupina imen, kjer prihaja do odstopanja od ze dolgo podomacenih imen, in katerih sedanja oblika bi lahko nastala pod tujejezicnim vplivom (npr. Mark namesto tradicionalne oblike Marko). Ce lahko sodimo po odgovorih starsev, se jim te oblike ze zdijo popolnoma podomacene (npr. Mark in Tim). Ob spreminjanju okusa in estetike osebnih imen lahko pricakujemo, da se bo nabor imen, ki so v rabi na Slovenskem, se poveceval ter postajal vedno bolj heterogen glede izvora ter izgovornih in pisnih oblik. Vprasanje pa je, ali bo ta trend prispeval k nadaljnji transkulturni hibridnosti in oblikovanju vecetnicnih identitet.
Citirani viri
Andersen, Gisle. 2014. Pragmatic borrowing. Journal of Pragmatics 67, 17-33. Buchstaller, Isabelle. 2008. The localization of global linguistic variants. English
World-Wide 29/1, 15-44.
Fischer, Roswitha. 2015. English personal names in international contexts. SKASE Journal of Theoretical Linguistics 12/3, 238-256.
Gerhards, Jürgen. 2010. Die Moderne und ihre Vornamen: Eine Einladung in die Kultursoziologie. 2nd edt. Berlin, Heidelberg: Springer-Verlag. Gerhards, Jürgen. Hackenbroch, Rolf. 2000. Trends and causes of cultural modernization: an empirical study of first names. International Sociology 15/3, 501531.
Hanks, Patrick. Hardcastle, Kate. Hodges, Flavia. 2006. A Dictionary of First Names. 2nd edt. Oxford: OUP.
Haugen, Einar. 1950. The analysis of linguistic borrowing. Language 26, 210-231. Ilc, Gasper. Stopar, Andrej. 2004. Angleski koncni -e in Slovenski pravopis. Jezik in slovstvo 49/6, 25-31.
Keber, Janez. 2008. Leksikon imen: onomasticni kompendij. 4th edt. Celje: Celjska Mohorjeva druzba.
Lenarcic, Simon. 2012. Vse o imenih v Sloveniji. Ljubljana: Modrijan.
Onysko, Alexander. 2007. Anglicisms in German: Borrowing, Lexical Productivity
and Written Codeswitching. Berlin: Walter de Gruyter.
Onysko, Alexander. 2009. Exploring discourse on global English: a case study of discourse on anglicisms in German. English Today 25/1, 25-36. Onysko, Alexander. Winter-Froemel, Esme. 2011. Necessary loans - luxury loans? Exploring the pragmatic dimension of borrowing. Journal of Pragmatics 43, 15501567.
Prince, Ellen F. 1988. On pragmatic change: the borrowing of discourse functions. Journal of Pragmatics 12/5-6, 505-518.
Sicherl, Eva. 2015. The English-Slovene Language Contact: Borrowing of Personal Names. Lingüistica 55, 273-289.
Treffers-Daller, Jeanine. 2010. Borrowing. V J. Verschueren, J.-O. Östman, J. Blommaert, in C. Bulcaen, eds. Handbook of Pragmatics Online. Amsterdam/New York: John Benjamins.
Weinreich, Uriel. 1953. Languages in contact: Findings and problems. New York: Linguistic Circle of New York.
https://en.wikipedia.org/wiki/Oswald of Northumbria (datum dostopa oktober 2016) Statisticni urad Republike Slovenije (SURS) https://www.stat.si/ImenaRojstva/sl (datum dostopa julij 2015) in http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (datum dostopa september 2016)
Office for National Statistics www.ons.gov.uk (datum dostopa julij 2015)
Statistics Denmark www.dst.dk/en (datum dostopa julij 2015), zlasti naslednje strani:
www.dst.dk/en/Statistik/emner/navne/navne-til-myfoedte
www.dst.dk/en/Statistik/emner/navne/Baro
www.dst.dk/en/Statistik/emner/navne/navne-i-hele-befolkningen
