CC BY
9Izvirni znanstveni clanek
UDK:811.163.6'376.625
POMENI GLAGOLSKIH PREDPON V SLOVENSCINI1
Matej Sekli
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU, Slovenija
Kljucne besede: pomenska sprememba, slabljenje slovarskega pomena, glagolska predpona, vrsta glagolskega dejanja, glagolski vid, slovenscina.
Izvlecek: V prispevku je obravnavan proces postopnega slabljenja krajevnega slovarskega pomena glagolskih predpon, do katerega je prihajalo ze v pozni praslovanscini. Posledicno se v slovanskih jezikih pojavljajo tri vrste pomenov glagolskih predpon (krajevni, vrsta glagolskega dejanja, dovrsnost). Na osnovi tega spoznanja je dopolnjena tipologija pomenov glagolskih predpon sestavljenih glagolov z neleksikaliziranim pomenom v slovenscini.
Key words: semantic change, weakening of lexical meaning, verbal prefix, lexical aspect, grammatical aspect, Slovene.
Summary: In the article the process of gradual weakening of spatial lexical meaning of verbal prefixes which took place in late Proto-Slavic is discussed. Consequently, in the Slavic languages three types of verbal prefix meaning occur (i.e. spatial meaning, lexical and grammatical aspect). Following this methodological frame, the existing typology of verbal prefix meanings of prefixed verbs with non-lexicalized meaning in Slovene is presented.
1. Slabljenje krajevnega slovarskega pomena glagolskih predpon
Krajevni prislovi (adverbia loci) s krajevnim slovarskim (leksikalnim) pomenom so se morda ze v pozni praindoevropscini, vsekakor pa v praslovanscini, kar se kot podedovano jezikovno stanje odraza v slovanskih jezikih, v polozaju pred glagoli (tu so nastopali kot t. i. preverbi) postopoma spremenili v glagolske predpone (verbalne prefikse), v polozaju pred samostalniki pa v predloge (prepozicije) (Miklosich 1883: 196, Delbrück 1893: 657, Vondrak 1928: 298, Bajec 1959: 1).2 S postopnim
1 Teoreticni vidik prispevka brez analize jezikovnega gradiva je predstavljen v Sekli 2016.
2 Gledano diahrono, tj. opazujoc dejansko, z jezikovnem gradivom dokumentirano jezikovno spreminjanje v casu, pojem »izpredlozni prislov« (ang. Mary went up the stairs ^ Mary went up) (Ilc 2014: 311-312) ne vzdrzi resne znanstvene kritike. V jezikoslovju je vsaj od 19. stoletja znano, da se sklonske oblike samostalnikov, pridevnikov, stevnikov in zaimkov ter predlozne zveze leksikalizirajo v prislove, slednji pa se uporabljajo kot »nepravi« predlogi (Miklosich 1883: 196, Toporisic 2000: 413). Pri tem torej nikakor ne gre za izpredlozni prislov, temvec za izprislovni predlog (samostalnik stcsl. sreda 'sredina', sln. sreda
slabljenjem krajevnega slovarskega pomena (na-lozIti) so nekatere predpone pridobile preneseni krajevni, delno oslabljeni, izpraznjeni slovarski pomen vrste glagolskega dejanja (na-líti, na-céti, na-gníti) in/ali slovnicni pomen glagolskega vida, in sicer dovrsnosti (na-pisáti). S pomenskim prenosom pomena sestavljenega glagola je predpona nadalje lahko popolnoma izgubila svoj(e) pomen(e), pomen glagola pa je postal nesestavljiv iz pomena predpone in nesestavljenega glagola (ná-jti).
V prispevku sta na gradivu slovenscine obravnavana proces postopnega slabljenje krajevnega slovarskega pomena glagolskih predpon, ki se je zacel v pozni praslovanscini in se nadaljeval v posameznih slovanskih jezikih, na diahroni ravni ter posledicno pojavljanje treh vrst pomenov glagolskih predpon (krajevni pomen, vrsta glagolskega dejanja, dovrsnost) kot posledica ujetosti procesualnosti jezikovne spremembe na sinhroni ravni. Z locevanjem treh tipov pomenov je ustrezno dopolnjena in sistematizirana tipologija pomenov glagolskih predpon sestavljenih glagolov v slovenscini (Miklosich 1883: 195-249, Ramovs 1952: 126-127, Bajec 1959, Toporisic 2000 (1976): 214-223, 348-353, Vidovic Muha 1993, Merse 1995: 286-317, Krvina 2015a: 65-106). Analizirani so samo tisti sestavljeni glagoli, pri katerih do leksikalizacije (prenesenega) pomena glagola ni prislo.3 Nadalje se poskusa odgovoriti na vprasanje, ali je v procesu postopnega slabljenje krajevnega slovarskega pomena glagolskih predpon mogoce opaziti kaksne teznje (tendence) v pomenskih spremembah.
2. Krajevni pomen predpone
Glagolske predpone in njihovi krajevni pomeni v slovenscini so (ob glagolu z ohranjenim krajevnim pomenom glagolske predpone se se lahko pojavlja predlog ali prislov z istim krajevnim pomenom, ob glagolu s pomenom vrste glagolskega dejanja pa to zaradi pomenskega prenosa praviloma ni mogoce):4 v(n)- > u- 'v notranjost, noter', tj. ilativni pomen (v-stoplti v); na- 'na povrsino, gor', tj.
'sredina' ^ (brezpredlozna) sklonska oblika samostalnika stcsl. Lsg srédé 'na sredi, na sredini' ^ prislov stcsl. srédé 'sredi', sln. sredi 'sredi' (palico srediprelomiti, SSKJ 2) ^ izprislovni predlog sln. sredi (sredi deske izvrtati luknjo, SSKJ 2); samostalnik stcsl. krqgt 'krog', sln. krog ^ predlozna zveza s samostalnikom Asg *o(b) krqgb 'ob krog' ^ prislov sln. okrog (okrog se obracati, ozirati, SSKJ 2) ^ izprislovni predlog sln. okrog (okrog gornje hse tece lesen hodnik, SSKJ 2)). O »izpredloznem prislovu« bi lahko pogojno govorili kvecjemu v primerih z izpustom samostalniske zveze tipa sln. éno kávo brez smétane prósim ^ pog. éno kávo bréz prósim.
3 Preucevanje prenesenih pomenov sestavljenih glagolov je v srediscu kognitivnega pristopa v jezikoslovju (prim. Bqdkowska-Kopczyk 2012, 2013 na primeru glagolov custvovanja v slovenscini).
4 Pomeni glagolskih predpon in predlogov so poimenovani s sestavljenkami (novo)latinskega izvora na lat. -lat-iv-us (od deleznika lat-us glagola ferre 'nesti') ^ sln. -lat-iv-ni, ki poimenuje premikanje (dinamicnost), oz. lat. -ess-iv-us (od glagola esse 'biti') ^ sln. -es-iv-ni, ki poimenuje nahajanje (staticnost). Prvotno je bil namrec pomen nekaterih krajevnih prislovov (ter posledicno drugotno glagolskih predpon in predlogov) odvisen od pomena glagola oz. sklona. Predlog *na in glagolska predpona *na- sta tako prvotno imela tako sublativni (*jiti na travQ / *na jiti travQ 'iti na travo') kot superesivni (*lezati na travé / *na lezati travé 'lezati na travi') pomen, medtem ko sta v slovenscini pri predlogu na ohranjena oba pomena (Iti na trávo, lezáti na trávi), pri glagolski predponi na- pa samo sublativni pomen (nájti trávo). Predstavljeni so pomeni glagolskih predpon (samo) v slovenscini.
sublativni pomen (na-loziti na); vz- > v-, > z-/s- '(od spodaj) navzgor, gor', tj. sublativni pomen (vz-digniti na); iz- > z-/s- in nar. vi- 'iz notranjosti, ven', tj. elativni pomen (iz-/vi-gnàti iz); s(n)-/sa-/z-1 '(od zgoraj) navzdol, dol', tj. delativni pomen (sn-éti s/z); pri- 'v blizino, zraven', tj. adlativni pomen (pri-nésti k, do, v, na); o(b)- 'okoli, okrog', tj. cirkumlativni oz. cirkumesivni pomen (ob-iti, o-kopàti); o(b)- 'stran, proc', tj. abesivni pomen (ob-glàviti); u- 'stran, proc', tj. ablativni pomen v sirsem pomenu (u-bezàti od, iz, s/z), in 'dol', tj. delativni pomen (u-pàsti); o(t)-, o(d)- 'stran, proc', tj. ablativni pomen v ozjem pomenu (od-skociti od); do- 'v blizino, zraven', tj. adlativni pomen (do-spéti do); pre- 'skozi' (pre-bosti skôzi), 'preko, cez' (pre-plâvati cez), 'z izhodiscnega mesta na ciljno mesto' (pre-nésti od, iz, s/z ... k, do, v, na), tj. perlativni pomeni; po- 'po povrsini', tj. distributivni pomen (po-trésti po); raz- > z-/s- 'narazen', tj. 'na razne strani, na razna mesta', tj. distributivni pomen (pri neprehodnih glagolih vec osebkov: raz-iti se, pri prehodnih glagolih vec predmetov: raz-nésti); s(n)-/sa-/z-2 'skupaj', tj. 'v eno stran, na eno mesto' (pri neprehodnih glagolih vec osebkov: sn-iti se s/z, pri prehodnih glagolih vec predmetov: z-bràti skupaj); za- 'zadaj' (za-iti za, za-loziti za, za-kriti, za-piti), pod- 'spodaj' (pod-stàvitipod), nad- 'zgoraj' (nad-zidàtinad), pred- 'spredaj' (pred-lozitipred), tj. adlativni pomeni.
Sestavljeni glagoli se od svojih nesestavljenih besedotvornih predhodnikov pogosto razlikujejo po glagolskem vidu in glagolski prehodnosti. Sestavljeni glagoli so (bili) v veliki vecini primerov dovrsni.5 Neprehodni nesestavljeni glagoli (predvsem premikanja, pa tudi stanja), ki so sestavljeni s predponami kot na-, o(b)-, do-, pre-, po-, raz-, za-, so prehodni (iti na tràvo : nà-jti tràvo, letéti ob zid/zidu : ob-letéti zid, hitéti do bràta : do-hitéti bràta, stopiti cez potok : pre-stopiti potok, spàti cez dân : pre-spàti dân, lezàti po tràvi : po-lezàti tràvo, raz-sésti ucénce, za-sésti mésto) (Miklosich 1883: 380, Vondrak 1928: 267)6 (medtem 'ko imajo prehodni nesestavljeni glagoli dejanja, ki so sestavljeni s temi predponami, drugacno vezljivost: pisàtipo sténi: po-pisàti sténo).
3. Vrsta glagolskega dejanja
Vrsta glagolskega dejanja, tudi glagolska vrstnost (nem. Aktionsart, rus. способ глагольного действия, it. modo d'azione, ang. lexical aspect, actionsart),7 je slovarska glagolska kategorija. V praindoevropscini, praslovanscini in slovanskih jezikih se (je) nanasa(la) bodisi na potek bodisi na agens in patiens glagolskega
5 Podovrsenje (perfektivizacija) nedovrsnih glagolov z dodajanjem predpone (prefiksacija) ni zajelo vseh glagolov. V praslovanscini in ponekod v slovanskih jezikih so nedovrsni (bili) nekateri sestavljeni stanjski glagoli (stcsl. sb-stojati 'biti sestavljen', pri-sëdëti 'sedeti pri nekom, necem', na-lezati 'lezati na nekom, necem', o-drbzati 'prijemati, obvladovati', za-vidëti 'zavidati', sb-vëdëti 'vedeti, razumeti', po-mhnëti 'spominjati se', prë-zhrëti 'gledati koga') (Miklosich 1883: 311-313, Vondrak 1928: 375-376).
6 Poprehodnjenje (tranzitivizacija) neprehodnih glagolov z dodajanjem predpone (prefiksacija) ima svoj izvor zelo verjetno v besednih zvezah z glagolom premikanja in brezpredloznim tozilnikom smeri (*jiti travç), ki so se nato lahko razsirile s krajevnim prislovom ( *na jiti travQ / *jiti na travç), pri cemer je bil tozilnik smeri ob glagolu s preverbom interpretiran kot predmetni tozilnik, glagol pa kot prehodni.
7 Pojem vrste glagolskih dejanj se pojavlja npr. v Toporisic 1976: 288-290, 2000: 351-353, pojem glagolska vrstnost pa v Merse 1995: 21.
dogajanja (Meier-Brügger 2010: 298).8 V praindoevropscini se je vrsta glagolskega dejanja (kavzativ, iterativ, deziderativ, intenziv, fientiv, esiv) izrazala s prevojem v korenu in glagolskimi priponami (LIV 1998 (2001): 22-25, Stempel 1999: 26-29, Meier-Brügger 2001 (2010): 305-307, Dular 1983, Sekli 2011a, 2011b), slednjim pa so se pozneje v praslovanscini in slovanskih jezikih pridruzile se glagolske predpone. Tudi vrsta glagolskega dejanja je povezana z glagolskim vidom in glagolsko prehodnostjo. Tu predstavljena tipologija vrst glagolskih dejanj v slovenscini (podobno je (bilo) tudi v pozni praslovanscini in drugih slovanskih jezikih) skusa biti ob upostevanju kategorialnosti vrst glagolskih dejanj cim manj konkretna, »slovarska«, in cim bolj abstraktna, »slovnicna«.
Glede na potek (tj. zacetek, konec, trajanje; enkratnost, ponavljalnost) in kolicino (tj. majhna, velika, polna mera; razmescenost) glagolskega dogajanja, ki je povezana z glagolskim vidom [nedovrsnost : dovrsnost], imajo glagoli naslednje pomene: a) inkohativni10 (ingresivni, inceptivni) oz. zacetnostni, tj. zacetek [dovrsnost] (v-zgáti, na-céti, vz-ljubIti, pri-zgáti, ob-lezáti, pre-govorIti, po-gnáti, raz-veselIti, za-péti); b) terminativni (egresivni, finitivni, efektivni), tj. konec [dovrsnost] (iz-délati, od-péti, do-réci, raz-sodIti, za-dáviti); c) fientivni, tj. prehajanje v stanje, lastnost, istovetnost [nedovrsnost] (sah-nI-ti, zelen-é-ti, kamen-é-ti); c) esivni, tj. dosezeno stanje, lastnost, istovetnost [nedovrsnost] (sed-é-ti, ziv-é-ti, gospodár-i-ti); d) punktualni (momentani), tj. sovpad zacetka in konca [dovrsnost] (dah-nI-ti); e) durativni (kurzivni), tj. trajanje [nedovrsnost] (díh-a-ti); f) perdurativni, tj. celostnost omejenega trajajocega dejanja [dovrsnost] (pre-spáti); g) semelfaktivni, tj. enkratnost [(ne)dovrsnost] (nés-ti), in iterativni (frekventativni), tj. ponavljanje [nedovrsnost] (nos-I-ti); h) delimitativni (deminutivni), tj. majhna mera [dovrsnost] (na-gníti, pri-préti, po-cákati, za-kricáti); i) intenzivni, tj. velika mera [(ne)dovrsnost] (ma-há-ti, pre-gréti, raz-boléti se); j) saturativni (kumulativni),11 tj. polna mera [dovrsnost] (na-líti, na-jésti se); k) distributivni, tj. razmescenost (po-skákati, po-zapréti).12 Obstajajo tudi glagoli visje stopnje tvoq'enosti z vec vrstami glagolskega dejanja (delimitativni po-pí-ti 'malo piti' ^ delimitativni + iterativni po-pí-va-ti 'veckrat malo piti').
8 Pojem glagolsko dogajanje ustreza nem. Verbalgeschehen (Meier-Brügger 2010: 298), podobno je glagolski dogodek (Toporisic 2000: 348). Pojem dogajanje je tu nadpomenka pojmoma dejanje (actio) in stanje (status).
Tipologija vrst glagolskih dejanj v Toporisic 2000 se zdi zelo »slovarska« (pojavljajo se npr. pomeni kot 'zaznati, pojasniti', 'neprimerno, slabo opraviti dejanje', 'uniciti, zrabiti, poskodovati (se)' ipd.), medtem ko je tipologija v Merse 1995, ki se teoreticno naslanja na rusko vidoslovno literaturo, veliko bolj »slovnicna«. Tukajsnja tipologija v vecini primerov sledi tipologiji v Merse 1995, pri cemer so zaradi imenovane teznje po abstraktnosti nekateri pomeni zdruzeni (npr. prekomernost, polna mera in dolocena kolicina v saturativni pomen).
0 V slovenscini se pojavljata pojma inkohativni (npr. v Ramovs 1952: 127, Kopriva 1989: 100, Snoj 2016 (1997): 23) po lat. (verbum) incohativum in inhoativni (npr. v Merse 1995: 287) kot npr. nem. inchoativ, rus. инхоативныш.
11 Nekateri avtoiji posebej locijo kumulativni pomen (tip na-liti) od saturativnega (tip na-jesti se) pomena (Зализняк, Микаэлян, Шмелев 2015: 121-123).
12 Pojem razmescenost se pojavlja kot poimenovanje za podtip prislovnega dolocila kraja (Toporisic 2000: 620), za poimenovanje tipa vrste glagolskega dejanja pa pojem razmahnjenost (Toporisic 2000: 353). Glede na to, da gre za enak pomen, ki ga pogosto izkazujeta enakozvocna glagolskega predpona in predlog, se zdi za oba pojava smiselno uporabljati isto poimenovanje.
Glede na agens in patiens glagolskega dogajanja, ki sta povezana z glagolsko prehodnostjo [neprehodnost : prehodnost], imajo glagoli naslednja pomena: a) kavzativni (vzrocni), povzrocanje dejanja ali stanja [prehodnost] (pí-ti ^ poj-I-ti, bod-é-ti ^ bud-I-ti); b) faktitivni, tj. delanje lastnosti, istovetnosti [prehodnost] (bel-I-ti, némc-i-ti).
Od tu predstavljenega dolocanja vrste glagolskega dejanja na osnovi besedotvornih morfemov glagola (pripon in predpon), ki se poleg na indoevropeisticno opira predvsem na slavisticno vidoslovno literaturo (Исаченко 1960: 209-300, Шведова idr. 1980: 596-605, Merse 1995: 286-317, Зализняк, Микаэлян, Шмелев 2015: 110-135), je treba lociti znacaj glagolskega dejanja (nem. Verbalcharakter, rus. характер глагольного действия, it. classe azionale). Slednji se doloca na podlagi korenskega morfema glagola. Predvsem pri analizi germanskega jezikovnega gradiva, kjer vrsta glagolskega dejanja ni (vec) dolocljiva na osnovi besedotvornih morfemov, se slednjo pogosto enaci z znacajem glagolskega dejanja (Vendler 1957, Comrie 1976, Quirk idr. 1972: 94-97, Eisenberg idr. 1998: 90-91, Tichy 2009 (2000): 121-123). Tovrstno izenacevanje se pri analizi slovanskega jezikovnega gradiva ne zdi potrebno, se posebej zato, ker v jezikoslovno analizo vnasa vecjo stopnjo interpretativnosti (zanasanje na jezikovni obcutek).
4. Glagolski vid
Glagolski vid (nem. Verbalaspekt, rus. глагольный вид, it. aspetto verbale, ang. grammatical aspect) je slovnicna glagolska kategorija. V praindoevropscini je bil glagolski vid pogojen s predmetnim pomenom glagolskega korena, kar se je posledicno odrazalo tudi v tvorbi glagolskih oblik. Pomeni glagolskega korena so bili durativni in punktualni (LIV 1998 (2001): passim, Meier-Brügger 2010: 298, 308-309): a) durativni (trajajoci) oz. imperfektivni (nedovrsni) koreni so imeli prvotne tvorbe prezenta in drugotne tvorbe aorista (pie. *uedh- 'vesti': 3sg praes. *uedt-e-ti vs. 3sg praes. aor. *uedt-s-t ^ psl. *vedti > *vesti ipf. 'vesti, peljati' > sln. vésti); b) punktualni (netrajajoci) oz. perfektivni (dovrsni) glagoli so imeli prvotne tvorbe aorista in drugotne tvorbe prezenta (pie. *sed- 'sesti': 3sg aor. *sed-t
vs. 3sg praes. praes. *si-sd-e--► psl. *sëdti > *sësti pf. 'sesti' > sln. sésti). V
praslovanscini in slovanskih jezikih se je izrazanju glagolskega vida s korenom (vésti : sésti) ali tudi s pripono (tvorba vrst glagolskega dejanja: sah-nI-ti, sed-é-ti, lez-á-ti : dah-nI-ti; tvorba drugotnih nedovrsnikov: pääd-a-ti, po-zIr-a-ti) po gramatikalizaciji preverbov pridruzilo se izrazanje s predpono (pisáti : na-pisáti).1
Podobno kot ima glagolska pripona (verbalni sufiks) nesestavljenih in sestavljenih drugotnih nedovrsnikov (neprefigiranih in prefigiranih sekundarnih imperfektivov) slovnicni pomen nedovrsnosti (imperfektivnosti), saj se z njeno pomocjo dogaja ponedovrsenje nesestavljenih in sestavljenih dovrsnikov (imperfektivizacija neprefigiranih in prefigiranih perfektivov) (*pad-0-ti > pásti pf. : päd-a-ti ipf., po-zré-0-ti pf. : po-zIr-a-ti ipf.), ima gramatikalizirana
13 Gramatikalizacija je jezikovna sprememba, pri kateri se leksem, ki ima polni predmetni, slovarski (leksikalni) pomen, spremeni v besedotvorni ali pregibalni slovnicni morfem, ki ima besedotvorni oz. pregibalni slovnicni (gramaticni) pomen (o gramatikalizaciji prim. npr. Meillet 1912: 131, Kurylowicz 1965: 52, Lehmann 1982 (2002): 10-11, Hopper in Traugott 1993 (2003): 4, Ferraresi 2014: 1).
glagolska predpona (verbalni prefiks) sestavljenih dovrsnikov (prefigiranih perfektivov) slovnicni pomen dovrsnosti (perfektivnosti), saj se z njeno pomocjo dogaja podovrsenje nesestavljenih nedovrsnikov (perfektivizacija neprefigiranih imperfektivov) (pisáti ipf. : na-pisáti pf.). O gramatikalizaciji glagolske predpone je mogoce govoriti samo v primeru, ko imata nesestavljeni nedovrsnik in sestavljeni dovrsnik enak slovarski pomen, razlikujeta pa se samo v glagolskem vidu. Medtem ko je ponedovrsenje dovrsnikov s pomocjo glagolske pripone v slovanskih jezikih vsaj potencialno v celoti gramatikalizirano, pa je podovrsenje nedovrsnikov s pomocjo glagolske predpone precej bolj redko.
Do gramatikalizacije glagolske predpone v smislu izrazanje dovrsnosti lahko pride v primeru, ko ima predpona krajevni pomen, ki je ze prisoten v slovarskem pomenu glagola; pojav se imenuje pomenska subsumpcija, predpona pa (cisto)vidska predpona (Исаченко 1960: 155-159, Petr idr. 1986: 182-183, Шведова idr. 1980: 586-588, Зализняк, Микаэлян, Шмелев 2015: 93) (sejáti 'noter' : v-sejáti, pisáti 'gor' : na-pisáti, rásti 'navzgor, gor' : vz-rásti> z-rásti, ruváti 'ven' : iz-ruváti, zeIenéti 'okoli' : o-zeIenéti, (ne) móci 'stran, proc' : oЪ-nemóci, krásti 'stran, proc' : u-krásti, vrtati 'skozi' : pre-vrtati, kazáti 'po povrsini' : po-kazáti, trgati 'narazen' : raz-trgati, tréti 'skupaj' : s-tréti).
5. Glagolske predpone v slovenscini
Prikazani so pomeni posameznih glagolskih predpon v slovenscini, pri cemer si po vrstnem redu sledijo krajevni pomen, pomen vrste glagolskega dejanja in dovrsni pomen.14 Ker se pomen glagolske predpone doloca na osnovi slovarskega pomena glagola, je stopnja intepretativnosti precej visoka; neredko se resitve od avtorja do avtorja (Miklosich 1883: 195-249, Bajec 1959, Merse 286-317, Toporisic 2000 (1976): 214-223, 348-353)15 precej razlikujejo.16
Predpona psl. *vъ(n)- > sln. v(n) > u-:17 a) ilativni pomen 'v notranjost, noter', navadno ob nestanjskih glagolih, lahko s predlogom z ilativnim pomenom psl. ^ъПХы > sln. vacc kot v v-stopiti v (v-gnésti, v-pIésti, v-Msti, v-pásti, v-vésti star. > u-vésti, v-nésti, v-Iésti nar. 'vstopiti', v-dct^sti, v-préci, v-Mti, v-Iíti, v-déti, vn-íti star. 'vstopiti', u-grízniti, v-kIeniti, v-ríniti, v-takniti, v-ceplti, v-Iomiti, v-Ioziti, v-stopiti, v-mesáti, v-zidáti, v-rézati, v-tkáti; leksikalizirano vn-éti *'zgrabiti,
14 Geneza jezikovnih pojavov se odraza v njihovi tipologiji. Na to, da mora jezikovni opis na sinhroni ravni posredno odrazati prvotno jezikovno stanje in s tem jezikovne spremembe na diahroni ravni, je opozoril ze Ferdinand de Saussure (1857-1913), na primer pri nacinu poimenovanja litovskih naglasnih tipov: »On peut seulement s'efforcer de trouver des sigles appropriés, qui tout en indiquant avec précision l'accent moderne, rappellent constamment ce qu'était cet accent dans le premier système« (de Saussure 1896: 158).
15 Najbolj natancna obravnava geneze in tipologije predlogov/predpon in njihovih pomenov v slovenscini je v Bajec 1959.
16 Zledi glagolov so navajani po zaporedju nedolocniskih glagolskih vrst (I. psl. *-0- > sln. *-0-, II. psl. *-nQ- > sln. -ni-, III. psl. *-ë-/*'-a- > sln. -e-/'-a-, IV. psl. *-i- > sln. -i-, V. psl. *-a-, *-ja-, *-va- > sln. -a-, -ja-, -va-, VI. psl. *-ov-a-/*'-ev-a- > sln. -ov-a-/'-ev-a-, VII. brezpriponski glagoli. Podan je samo besedotvorno prvotni, motivirajoci clen vidskega para, ob pojavljanju naglasnih dvojnic je podana naglasno bolj arhaicna.
7 V narecni slovenscini je prislo do sovpada vzglasnih *u-, *vb-, v knjizni/standardni slovenscini pa se zaradi neenotnega etimolosko-zgodovinskega knjizenja psl. *u-, *vb- > knj. sln. u-, v- vcasih v polozaju pred soglasnikom za *уъ-pojavlja tudi u-.
vzeti noter'); b) inkohativni pomen predvsem s stanjskimi glagoli (u-lezáti se, v-zivéti se; v-n>titi, v-zgáti); c) dovrsni pomen (v-sadIti, v-sejáti).1
Predpona psl. *na- > sln. na-: a) sublativni pomen 'na povrsino, gor', lahko s predlogom s sublativnim pomenom psl. *naacc > sln. naacc kot v na-lozIti na (na-bósti, na-vréci, na-bíti, na-súti, na-déti, na-taknIti, na-lepIti, na-lozIti, na-sadIti, na-valIti, na-mázati, na-peljáti; leksikalizirano ná-jti *'iti na', na-pásti *'pasti na');
b) saturativni pomen, ki je morda nastal s pomenskim stikom tipa *na-suti +
Subacc + *naacc *'nasuti kaj gor na kaj' in tipa *na-suti + Subgen *'nasuti cesa (do vrha)' (nepovratni glagoli: na-krásti, na-présti, na-mólsti, na-tépsti, na-téci se, na-péti, na-zéti, na-cvréti, na-kláti, na-mléti, na-líti, na-cepIti, na-drobIti, na-grabIti, na-kosIti, na-lovIti, na-mériti, na-pojIti, na-pólniti, na-prosIti, na-sítiti, na-tláciti, na-rézati, na-sékati, na-bráti; povratni glagoli: na-píti se, na-klecáti se, na-lezáti se, na-spáti se, na-cudIti se, na-hodIti se, na-glédati se, na-igráti se, na-velîcati se, na-plesáti se, na-skakáti se, na-Jésti se),19 ter inkohativni pomen (na-céti, na-glódati, na-trgati, na-vrtati, na-zâgati), s katerim je pomensko sticen delimitativni pomen, npr. *na-lomiti *'zaceti lomiti' oz. *'malo lomiti' (na-gníti, na-lomIti, na-smejáti se); c) dovrsni pomen (na-pásti (snêg), na-brusIti, na-solIti, na-tocIti, na-ucIti, na-váditi, na-pisáti, na-rîsati).
Predpona psl. *vъz- > sln. vz- > v- (pred korenom z vzglasnimi *s-, *z-, *s-, *z-), > z-/s-: a) sublativni pomen '(od spodaj) navzgor, gor', predvsem ob glagolih premikanja, lahko s predlogom s sublativnim pomenom psl. *naacc > sln. naacc kot v vz-dígnitina(vz-nésti, vz-péti se, v-státi (v-stânem), vz-íti, vz-dígniti, vz-níkniti, vz-kipéti, vz-letéti, (v)z-gojIti, s-hodIti, (v)z-redIti; leksikalizirano vz-éti *'zgrabiti, vzeti gor'), in pomen 'nazaj' (vz-drzáti se; leksikalizirano vz-dáti zastar. *'dati nazaj' > 'zazeleti, vosciti'); b) inkohativni pomen (vz-cvosti, vz-klíti, vz-díhniti, vz-klíkniti, s-pómniti, vz-plamenéti, (v)z-drzáti, z-báti se, z-boléti, (v)z-budIti, (v)z-dramIti, vz-drazIti, vz-ljubIti, vz-radostIti, vz-trepetáti, v-zgáti); c) dovrsni pomen (z-rásti, z-lésti).
Predponi psl. *jhz- > sln. iz- > s- in psl. *vy- > nar. sln. vi-: a) elativni pomen 'iz notranjosti, ven', lahko s predlogom z elativnim pomenom psl.
> sln. izgen kot v iz-/vi-gnáti iz (neprehodno: iz-pásti, iz-/vi-lésti, iz-téci, iz-plúti, iz-íti, iz-stopIti; prehodno: iz-bósti, iz-vésti, iz-/vi-nésti, iz-/vi-dólbsti, iz-préci, iz-zéti, iz-bíti, iz-líti, iz-/vi-píti, iz-díhniti, iz-ríniti, iz-taknIti, iz-tísniti, iz-govorIti, iz-lozIti, iz-strelIti, iz-vabIti, iz-/vi-bráti, iz-/vi-gnáti, iz-/vi-kopáti, iz-/vi-rézati, iz-/vi-práti); b) terminativni pomen, pri cemer se ob glagolu lahko se pojavljajo predlogi z ablativnim pomenom v sirsem pomenu, tj. z elativnim pomenom psl.
> sln. izgen in delatvinim pomenom psl. *sb(n)gen > sln. s/zgen (iz-vésti, iz-brísati, iz-klesáti, iz-sékati, iz-tesáti, iz-kováti, iz-délati) ter z ablativnim pomenom v
18 Primerjalno gradivo izkazuje tako predpono psl. *уъ(п)~ (mak. 2sg praes. всадиш, всееш, blg. 2sg praes. всадиш, всееш) kot tudi predpono psl. *u- (rus. усадить, усеять, polj. usadzic, usiac, ees. vsadit, sls. vsadit).
19 V slovistienem jezikoslovju sta v sln. smejati se, misliti si morfema se, sidefinirana kot postfiks/popona (Toporisic 1992: 195, 198, 2000: 108-109). V gemanistienem in rusistienem jezikoslovju na primer pa sta v tipih nem. red-en ^ Ge-red-e, rus. пить ^ на-пить-ся nem. Ge-...-e in rus. на-...-ся analizirana kot nem. Zirkumfix (Fleischer, Barz 42012 (!1969): 54), rus. циркумфикс (Зализняк, Микаэлян, Шмелев 2015: 111, 123), tj. cirkumfiks/obpona. Podobno bi lahko tudi v sln. píti ^ na-píti se predpono na- in popono se skupaj definirali kot obpono.
ozjem pomenu psl. *ofegen > sln. odgen (iz-posoditi, iz-prositi, iz-síIiti, iz-hjeváti) ali pa ze ne vec (iz-péti se, iz-goréti, iz-noréti se, iz-cístiti, iz-mísIiti, iz-susiti, iz-mériti, iz-uciti, iz-strádati, iz-kazáti); c) dovrsni pomen (s-kaziti, s-páciti, iz-praznlti, iz-ЪпИий, iz-kIjuváti, iz-pIjúvati, iz-ruváti, iz-Ъrisáti).
Predpona psl. *sb(n)- > sln. s(n)-/sa-/z-1 ima delativni pomen '(od zgoraj) navzdol, dol', lahko s predlogom z delativnim pomenom psl. *sъ(a)gen > sln. s/zgen kot v sn-éti s/z (s-pásti, ss-sésti se, *s-vIéci > sIéci, sn-éti, ss-súti, ss-z-úti, s-pustiti, s-kIatiti, ss-stopiti).
Predpona psl. *pri- > sln. pri-: a) adlativni pomen 'v blizino, zraven' (prvotno adesivni pomen *'v blizini, ob, pri' oz. adlativni pomen *'v blizino, zraven', pri cemer se v slovenscini ob glagolih pojavlja predvsem slednji), lahko s predlogi z direktivnim pomenom, tj. z adlativnim pomenom psl. *fcb(n)dat, *dogen > sln. khdat, dogen ter ilativnim pomenom psl. *vb(n)¡cc > sln. vacc in sublatvinim pomenom psl. *nacc > sln. na^, kot v pri-nésti k, do, v, na (pri-rásti, pri-sésti, pri-vésti, pri-nésti, pri-Iésti, pri-téci, pri-vIéci, pri-stríci, pri-péti, pri-Mti, pri-Iíti, pri-síti, pri-stéti, pri-déti, pri-spéti, príti, pri-makniti, pri-ЪeZáti, pri-hitéti, pri-Ietéti, pri-Iepiti, pri-Ioziti, pri-sIoniti, pri-stopiti, pri-stáviti, pr^aMd, pri-ЪIîZati, od-dirjati, pri-mesáti, pri-kIícati, pri-peIjáti, pri-pisáti, pri-vezáti, pri-kováti, pri-gnáti, pri-dáti; preneseno pri-hraniti, pri-moziti, pri-sIuziti, pri-zernti, pri-déIati, pri-igráti); b) delimitativni pomen (pri-péci, pri-stríci, pri-préti, pri-kríti, pri-grízniti, pri-vzdígniti, pii-smodlti, pri-rézati) in inkohativni pomen (pri-céti, pri-IjuMti se, pri-kazáti, pri-zgáti).
Predpona psl. *oЪъ-, *o(h)-1 > sln. o(Ъ)-1: a) abesivni pomen 'stran, proc' (o-môci/o-mâgati, o^gIáviti, o^úpati, o-Ъгá<2);2 b) dovrsni pomen (o^ne-móci).
Predpona psl. *oЪъ-, *o(Ъ)-2 > sln. o(Ъ)-2: a) cirkumlativni oz. cirkumesivni pomen 'okoli, okrog' (o-grísti, oЪ-jéti, o^Iíi, o^súti, o^si, *oЪ-víti > oMti star. > ovíti, o-déti, o^íti (oЪ-ídem), ot-Ietéi, o-zréti se, o-graditi, o-kIéstiti, o^Ioza, o-gIédati, oЪ-jâdrati, oЪ-zidáti, oЪ-Zâgati, o-kopáti, o-metáti, o-pâsati, o^wzai, o-sékati, o^vezái, oЪ-dáti)^; b) inkohativni pomen ob stanjskih glagolih (oЪ-cepéti, o^Iezái, o^mo^ti, o^sedéi, o^stái, o^a^ái, oЪ-viséti^; oЪ-drzáti); c) dovrsni pomen (o-krásti, o-péci, o-pIéti, o-ЪгШ, o-kováti, oЪ-rodïti, o-rositi, o-váditi, o-kIevetáti), ki je se posebej opazen ob izpridevniskih stanjskih glagolih na -e-/'-a-ti s pomenom pridobivanja lastnosti (o-ЪIedéti, o-sIaЪéti, o-staréti, o-saméti, oЪ-uЪôZati, o-zeIenéti) in ob izsamostalniskih stanjskih glagolih na -e-/'-a-ti s pomenom pridobivanja istovetnosti (o-kamenéti, o-vdovéti) ter pri izpridevniskih faktitivih na -i-ti (o^oga^, o-sIaMti, o-sIepiti) in izsamostalniskih glagolih na -i-ti (o-Mátiti, o-moziti, o-soIiti, o^emend, o-zemti).
Predpona psl. *u- > sln. u-: a) ablativni pomen 'stran, proc', lahko s predlogi z ablativnim pomenom v sirsem pomenu, tj. z ablativnim pomenom v ozjem pomenu psl. *ofegen > sln. odgen ter z elativnim pomenom psl. *jbzgen > sln. izgen in delativnim pomenom, psl. *sъ(n)gen > sln. s/zgen, kot v u-ЪeZáti od, iz, s/z (glagoli premikanja: u-téci, u-íti, u-ЪeZáti^; glagoli nepremikanja: u-trgati, u-rézati nar. 'odrezati') ter delativni pomen 'dol' (glagoli premikanja: u-pásti, u-sésti se, u-Iéci se, u-dréti se, u-grézniti se) in z njim soroden preneseni slabsalni pomen v
20 Pri glagolih kot o^mst, o-Iupiti, o^^ati ni mogoce z gotovostjo reci, ali gre za predpono o(h)- z abesivnim ali za enakozvocno predpono o(h)- s cirkumlativnim oz. cirkumesivnim pomenom.
smislu napacno ali slabo opravljeno dejanje (glagoli nepremikanja: u-strici se, u-stéti se, u-zâgati se); b) dovrsni pomen (u-krasti, u-stréci, u-mréti, u-biti, u-miti, u-ziti, u-gréti, u-gasniti, u-toniti, u-venéti, u-slisati, u-trpéti, u-videti, u-dariti, u-dusiti, u-loviti, u-moriti, u-staviti, u-strasiti, u-streliti, u-cakati, u-kazàti).
Predpona psl. *o(t)-, *ot%- > sln. o(t)-, o(d)-: a) ablativni pomen 'stran, proc', lahko s predlogi z ablativnim pomenom v sirsem pomenu, tj. z ablativnim pomenom v ozjem pomenu psl. *otbgen > sln. odgen ter z elativnim pomenom psl. *jbzgen > sln. izgen in delativnim pomenom, psl. *sb(n)gen > sln. s/zgen, kot v od-skociti od(od-pasti, od-nésti, od-téci, od-vréci, od-vzéti, od-zréti, od-biti, od-liti, od-piti, od-pluti, od-iti, od-stéti, od-grizniti, od-makniti, od-riniti, od-lepiti, od-lomiti, od-pustiti, od-skociti, od-stopiti, od-stàviti, od-dirjati, od-zâgati, od-pâsati, od-peljati, od-rézati, od-sékati, od-trgati, od-gnàti, od-dati; preneseno: od-dahniti se, od-mizniti, od-pociti si, od-krizati se, od-mirati, od-placati, od-zêjati se, od-povédati); b) terminativni pomen (od-cvsstî, od-péti, od-moliti, od-zvoniti, od-igràti, od-kââsljati se).
Predpona psl. *do- > sln. do-: a) adlativni pomen 'v blizino, zraven',
lahko s predlogom z direktivnim pomenom, tj. z adlativnim pomenom psl. *kb(n)dat, *dogen > sln. khdat, dogen ter ilativnim pomenom psl. *vb(n)aac > sln. vacc in sublatvinim pomenom psl. *naacc > sln. naacc, kot v do-spéti do (do-séci, do-iti, do-spéti, do-skociti, do-stàviti, do-dati; preneseno do-péci, do-liti, do-loziti, do-soliti, do-kuhati, do-placati, do-zidati); b) terminativni pomen (do-réci, do-msti, do-tolci, do-trpéti, do-nositi, do-sluziti, do-cakati, do-délati, do-klicati, do-povédati).
Predpona psl. *per- > sln. pre-:21 a) perlativna pomena 'skozi', lahko s predlogom psl. *skvozëacc > sln. skôziacc kot v pre-bosti skozi (pre-bosti, pre-gnésti, pre-gristi, pre-strici, pre-dréti, pre-biti (lêd), pre-gniti, pre-nikniti, pre-cediti, pre-mociti, pre-pihati, pre-vrtati, pre-zâgati, pre-glôdati, pre-rézati, pre-sékati), in 'preko, cez', lahko s predlogom psl. *oerzbacc > sln. c(r)ezacc kot v pre-plâvati cez (pre-plésti, pre-msti, pre-brésti, pre-vléci, pre-téci, pre-kriti, pre-pluti, pre-iti, pre-letéti, pre-broditi, pre-plaviti, pre-skociti, pre-stopiti, pre-crtati, pre-plâvati; preneseno pre-séci, pre-vpiti, pre-slisati, pre-zréti, pre-glasiti, pre-mâgati), ki sta tesno povezana s pomenom 'z izhodiscnega mesta na ciljno mesto', pogosto s predlogi z ablativnim pomenom v sirsem pomenu in direktivnim pomenom kot v pre-nésti od, iz, s/z ... k, do, v, na (pre-nésti/pre-nâsati, pre-liti (vino), pre-makniti, pre-hoditi, pre-loziti, pre-seliti, pre-stàviti, pre-tociti, pre-sedlati, pre-vâzati, pre-peljati, pre-dati; preneseno s pomenom prenos iz ene oblike v drugo: pre-obl&ci, pre-liti (zvonôve), pre-ob-u-ti, pre-viti, pre-krstiti, pre-roditi, pre-stlati, pre-vezati, pre-kovati, pre-délati, pre-zidati); b) intenzivni pomen, povezan s pomenom 'preko, cez' (pre-tépsti, pre-zébsti, pre-kléti, pre-gréti, pre-peréti, pre-cistiti, pre-glasiti, pre-hvaliti, pre-kaditi, pre-mlatiti, pre-mraziti, pre-obloziti, pre-soliti, pre-strasiti, pre-susiti, pre-bicati, pre-placati) in z njim soroden perdurativni pomen, povezan s pomenom 'skozi' (pre-biti (nôc), pre-cuti, pre-stati (pre-stânem), pre-bdéti, pre-klecati, pre-lezati, pre-sedéti, pre-smrcati, pre-stàti, pre-spati, pre-trpéti, pre-zdéti, pre-nociti, pre-zimiti, pre-kâsljati, pre-stmdati, pre-jokati, pre-drémati, pre-pijancevati; nekoliko preneseno: pre-stéti, pre-vrniti, pre-hoditi, pre-gazziti, pre-
21 Glagolska predpona psl. *per- > sln. pre- je sorodna s predpono psl. *pr-o- > sln. pr-o-, ki je imela prvotno krajevni pomen *'naprej, pred, za'. V slovenscini je bila v vecini primerov nadomescena s predpono psl. *per- > sln. pre- (pro-dati, pro-stréti ^ pro-stor, nar. tudi pre-dati 'prodati', pre-stréti ^ pre-stör).
mériti, pre-mísIiti, pre-prositi, pre-gIédati, pre-vôhati, pre-hâti, pre-iskáti), ter manj pogost inkohativni pomen (pre-ЪIedéti, pre-govoriti); c) dovrsni pomen (pre-^diti, pre-dramiti, pre-prositi).
Predpona psl. *po- > sln. po-: a) distributivni pomen 'razmesceno po povrsini ', lahko s predlogom z distributivnim pomenom psl. *poloc > sln. poloc kot v po-trésti po (po-trésti, po-Iíti, po-soIiti, po-pisáti, po-sipati, po-Ъrйhati^; po-sedéti, po-Iezáti, po-hoditi)22 in sicer osebkovo distributivni ob neprehodnih glagolih razmescenost dejanja na vec osebkov (po-Iéci, po-mréti, po-mizniti, po-sahniti, po-za-spáti, po-cépati, po-pädati, po-skakáti) in predmetno distributivni ob prehodnih glagolih razmescenost dejanja na vec predmetov (po-krásti, po-grísti, po-kIáti, po-ЪШ, po-s-kríti (se), potest, po-dáviti, po-dusiti, po-izguMi, po-kIatiti, po-kIéstiti, po-kurti, po-Ioviti, po-moriti, po-moziti, po-storiti, po-streIiti, po-zeniti, po-krpati, po-pIacáti, po-rôpati, po-stréIjati, po-zâgati, po-rézati, po-sékati, po-trgati, po-zoЪáti, po-Ъráti; po-za-préti, po-za-kIeniti); b) delimitativni pomen v smislu razmescenost dejanja v prostoru ali casu, tj. na raznih mestih ali v raznih casih, posledicno v majhni meri (po-kIecáti, po-Iezáti, po-sedéti, po-smejáti se, po-spáti, po-státi (po-stojím), po-cákati;24 po-moIiti se, po-muditi se, po-Ъrskati, po-igráti se, po-kramIjáti, po-nagajáti, po-vôhati, po-píhati, po-pIesáti, po-tipati) 5 in temu soroden inkohativni pomen (po-nésti, po-Ietéti, po-gnáti); c) dovrsni pomen (po-nésti, po-móIsti, po-zéЪsti, po-téci, po-vIéci, po-zréti, po-píti, po-íti, po-noréti, po-Ietéti, po-rdéti, po-cístiti, po-gasiti, po-hvaIiti, po-kváriti, po-ranti, po-susiti, po-trátiti, po-trositi, po-vaHú, po-kIjûkati, po-srkati, po-kazáti, po-kIícati, po-peIjáti, po-pIjuváti, po-s^ati, po-zgáti, po-sejáti, po-jésti).
Predpona psl. *orz- > sln. raz- > z-/s-: a) distributivni pomen 'narazen', tj. 'na razne strani, na razna mesta', in sicer osebkovo distributivni ob neprehodnih glagolih (premikanja) navadno na vec osebkov (vec osebkov: raz-Iésti se, raz-íti se, raz-ЪeZáti se, raz-Ietéti se; en osebek: raz-téci se, raz-disáti se, raz-póciti se) in predmetno distributivni ob prehodnih glagolih navadno na vec predmetov (raz-sésti, raz-vésti, raz-nésti, raz-tépsti, raz-vIéci, raz-péti, raz-dréti, raz-préti, raz-kIáti, (ra)z-ЪШ, raz-súti, raz-deIiti, raz-gaiti, raz-Ioziti, raz-mestiti, raz-pustiti, raz-stáviti, raz-oЪésiti, raz-kIâdati, raz-pârati, raz-zâgati, raz-mázati, raz-metáti, raz-sékati, raz-trgati, raz-gnáti, raz-dejáti, raz-dáti),26 vcasih nikalni pomen, tj. nasprotno dejanje (raz-kríti, raz-odéti, raz-váditi, raz-Ъrzdati, raz-motáti, raz-vezáti); b) intenzivni
22 Navadno prihaja do spremembe glagolske vezljivosti (pisátipo zîdu : po-pisáti zîd, Iezátipo trávi: po-Iezáti trávo).
23 Osebek oz. predmet je mnozinski ali izpeljanka s pomenom skupnost (nomen coIIectivum), njegov potencialni prilastek je pridevniski celotni zaimek vss ([vse] zJbe poskacejo v vodo, pri tej hisi so vsi pomrIi, vse Iistje je popadIo z drevja; pokIaIa in razprodaIa je vso zivino, pozapreti [vsa] okna, vrata (SSKJ 2)).
4 Tovrstni pomen naj bi se pojavljal pri glagolih tipa po-Iegati, po-sédati, po-stäjati 'stati veckrat krajsi cas', po-hâjati, po-pívati. Ker gre za drugotne nedovrsnike iz sestavljenih dovrsnih glagolov po-Iéci, po-sésti, po-státi, *po-ïti/*po-hodïti, po-píti, je tovrstni pomen treba razlagati kot delimitativni (po-píti) + iterativni (po-pívati).
25 Pojavlja se potencialno prislovno dolocilo kolicine máIo (máIo se popIésemo, potem pa grémo (SSKJ 2)).
6 Prvotno neprehodni glagoli (raz-sésti; Iésti, iti, bezâti, Ietéti; téci, disáti, póciti) s prepodno raz- postanejo prehodni (raz-sésti) oz. imajo tudi povratni se (raz-Iésti se, raz-íti se, rJz-bezâti se, raz-Ietéti se; raz-téci se, raz-disáti se, raz-póciti se), kar kaze na to, da predpona raz-poprehodni (tranzitivizira) prvotni neprehodni glagol.
pomen, nastal v tipu npr. *orz-grëti *'greti na razlicne strani' > *'mocno greti' (raz-cvsst'i se, raz-msti se, raz-pasti se, raz-vnéti, raz-gréti, raz-vpiti, raz-boléti se, raz-beliti, raz-jasniti, raz-mnoziti, raz-nétiti, raz-péniti, raz-svetliti, raz-zaliti, raz-divjati (se), raz-igmti, raz-kuhati, raz-pmskati), in z njim soroden inkohativni pomen (raz-draziti, raz-huditi, raz-srditi, raz-veseliti, raz-jokati se), ki ju ni vedno mogoce z gotovost'o lociti, ter s slednjim nasproten terminativni pomen (raz-soditi), ki je zelo redek; c) dovrsni pomen (raz-rézati, raz-sékati, raz-trgati).
Predpona psl. *s%(n)- 2 > sln. s(n)-/sa-/z-2: a) pomen 'skupaj', tj. 'v eno stran, na eno mesto', in sicer ob neprehodnih glagolih vec osebkov, lahko s predlogom s pomenom 'skupaj' psl. *sb(n)instr > sln. s/zinstr kot v sn-iti se s/z (s-téci se, ss-stàti se (ss-stânem se), sn-iti se), in ob prehodnih glagolih vec predmetov (z-gnésti, z-vésti, z-nésti, z-vléci, s-péti, z-biti, ss-siti, ss-stéti, z-loziti, ss-staviti, z-vezati, z-brati, z-gnati, s-tkati; leksikalizirano z-déti se *'deti se skupaj'); b) dovrsni pomen (s-péci, s-tréti, z-mléti, z-gniti, z-mizniti, z-goréti, s-kopnéti, z-druziti, z-grabiti, s-hraniti, z-nociti se, s-paiti, ss-siriti se, s-topiti, *s-tvoriti > storiti, s-kuhati, ss-zidati, s-cesati, s-pisati, s-kovati, sn-ésti).
Predpona psl. *za- > sln. za-: a) pomen 'zadaj' ob nekaterih glagolih premikanja v sirsem pomenu, lahko s predlogom psl. *zaacc > sln. zaacc kot v za-iti za, za-loziti za (*'iti zadaj': za-iti (sônce), za-stàti (za-stânem), za-toniti; *'dati zadaj': za-takniti, za-loziti, za-pustiti), in ob nekaterih glagolih stanja, lahko s predlogom psl. *zainstr > sln. zainstr kot v za-drzati za (za-stati (za-stojim), za-drzati); pomenski prenosi ob glagolih premikanja v smeri *'iti zadaj' ^ *'zaiti, skriti se, izgubiti se, zgresiti' (za-iti (clovek), za-brésti, za-vésti, za-pasti, za-muditi, za-peljati; za-réci se, za-govoriti se), ob prehodnih glagolih nepremikanja pa v smeri *'dati zadaj' ^ *'zakriti, skriti, izgubiti, ovirati' (za-mésti, za-grébsti, za-vléci, za-préti, za-vréti (avtomobil), za-stréti, za-kriti, za-suti, za-déti, za-grniti, za-kleniti, za-pahniti, za-takniti, za-graditi, za-sloniti, za-vésiti, za-kopati, za-mazati, za-zidatif1 in dalje *'priti ob, izgubiti' (za-piti, za-lezati, za-igmi, za-jésti; za-réci se, za-govoriti se); b) ihkohativni pomen (za-gristi, za-sésti, za-céti, za-péti, za-zelenéti, za-disati, za-rdéti, za-smrdéti, za-spati, za-zeléti, za-bloditi, za-cuditi se, za-gospodariti, za-muditi, za-dihati, za-vhai, za-plâvati, za-dremati, za-jokati, za-pihati, za-plesati, za-rézati, za-zgati) in z njim soroden delimitativni pomen (pri glagolih s slovarskim pomenom zvocnega uresnicevanja kot za-vpiti, za-jecati, za-suméti, za-grméti, za-kricati, za-cviliti, za-trobiti, za-sepetàti, za-lâjati) ter z njim nasproten terminativni pomen (za-bosti, za-tréti, za-biti, za-klati, za-celiti, za-daviti, za-dimiti, za-dusiti, za-kroziti, za-rediti, za-strasiti); c) dovrsni pomen (za-slisati, za-sluziti, za-glédati).
Glagolske predpone poznejsega nastanka ohranjajo svojprvotni krajevni pomen: psl. *podb > sln. pod 'spodaj' s predlogom psl. *podbacc/instr > sln. podacc/instr kot v pod-staviti pod (pod-préti, pod-kuriti, pod-loziti, pod-staviti, pod-kovati, pod-pirati, pod-pisati), psl. *nad% > sln. nad 'zgoraj' s predlogom psl. *nadbacc/instr > sln. nadacc/instr (nad-zidati nad) in psl. *perdъ > sln. pred 'spredaj' s predlogom psl. *perdbacc/instr > sln. predacc/instr (pred-lozitipred, pred-stavitipred).
21 Glagoli tipa sln. za-jeziti, za-mréziti zelo verjetno niso glagolske sestavljenke, temvec izpeljanke iz predlozne zveze (sln. za + jêz ^ za-jezlti; za + mréza ^ za-mréziti). 28 Gre za prvotne prislove s tipicno prvino psl. *-ёъ > sln. *-d (psl. *po : *podb > sln. po : pod; psl. *na : *nadb > sln. na : nad; psl. *per : *perdb > sln. pre- : pred).
6. Teznje v pomenskih spremembah pri postopnem slabljenju krajevnega slovarskega pomena glagolskih predpon
Pri analizi procesa postopnega slabljenja krajevnega slovarskega pomena glagolskih predpon na gradivu slovenscine je mogoce opaziti naslednje teznje (tendence) v pomenskih spremembah:
a) Predpone z ilativnim in sublativnim pomenom ob glagolih dejanja ter predpone s cirkumesivnim pomenom ob glagolih stanja lahko pridobijo inkohativni pomen (slednji se sicer lahko izraza z najvecjim stevilom predpon): 'noter', 'gor' ^ 'zacetek dejanja' (v-zgáti, na-céti, vz-ljubiti), 'okoli, okrog' ^ 'zacetek stanja' (ob-lezáti);
b) Predpone z elativnim in ablativnim kot tudi adlativnim pomenom lahko pridobijo terminativni pomen: 'ven', 'v blizino' ^ 'konec' (iz-délati, od-péti, do-réci);
c) Predpone z distributivnim pomenom lahko pridobijo intenzivni ali delimitativni pomen: 'narazen' ^ 'velika mera' (raz-boléti se), 'po povrsini' ^ 'majhna mera' (po-cákati);
c) Inkohativni pomen se pojavlja ob intenzivnem na eni strani in delimitativnem pomenu na drugi: 'velika mera', 'polna mera' in 'zacetek' (pre-gréti : pre-govoriti, raz-boléti se : raz-veseliti), 'majhna mera' in 'zacetek' (na-céti : na-gníti, pri-préti : pri-zgáti, po-cákati: po-gnáti, za-péti: za-kricáti);
d) Predpona ima lahko nasprotna pomena, npr. inkohativi in terminativni (raz-veseliti: raz-soditi, za-péti: za-dáviti), saturativni in delimitativni (na-líti: na-gníti).
Tabela: Pomeni glagolskih predpon v slovenscini.
Krajevni pomen Vrsta glagolskega dejanja Dovrsnost
v(n)-/u- 'v notranjost, noter' v-stopiti inkohativni v-zgáti v-sejáti
na- 'na povrsino, gor' na-lozlti saturativni inkohativni delimitativni na-líti na-jesti se na-ceti na-gníti na-pisáti
vz-/v-/z- 'navzgor, gor' /s- vz-dígniti inkohativni vz-ljubiti vz-rásti > z-rásti
iz-/z-/s-, 'iz notranjosti, vi- ven' iz-/vi-gnáti terminativni iz-delati iz-ruváti
s(n)-/ss- 'navzdol, dol' /z-1 sn-eti
pri- 'v blizino, zraven' pri-nésti delimitativni inkohativni pri-preti pri-zgáti
o(b)-1 'okoli, okrog' ob-íti, o-kopáti inkohativni ob-lezáti o-zeleneti
o(b)-2 'stran, proc' ob-gláviti ob-nemóci
u- 'stran, proc' 'dol' u-bezáti u-pásti u-krásti
o(t)-/o(d)- 'stran, proc' od-skociti terminativni od-péti
do- 'v blizino, zraven' do-speti terminativni do-réci
pre- 'skozi' 'preko, cez' 'z mesta na mesto' pre-bósti pre-plavati pre-nésti intenzivni perdurativni inkohativni pre-greti pre-spáti pre-govoriti pre-vrtati
po- 'po povrsini' po-tresti distributivni po-skakáti po-za-preti po-kazáti
delimitativni inkohativni po-cakati po-gnati
raz-/z-/s- 'narazen' raz-iti se intenzivni raz-boleti se raz-trgati
raz-nesti inkohativni terminativni raz-vesellti raz-sodlti
s(n)-/ss- 'skupaj' sn-iti se z-brati s-treti
za- 'zadaj' za-iti za-lozlti za-kriti za-piti inkohativni delimitativni terminativni za-peti za-kricati za-daviti za-sluzlti
pod- 'spodaj' pod-staviti
nad- 'zgoraj' nad-zidati
pred- 'spredaj' pred-lozlti
Literatura:
Bajec, Anton. 1959. Besedotvorje slovenskega jezika IV: Predlogi in predpone. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Institut za slovenski jezik.
Bezlaj, France. 1976, 1982, 1995, 2005, 2007. Etimoloski slovar slovenskega jezika I-V. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Institut za slovenski jezik ZRC SAZU.
B^dkowska-Kopczyk, Agnieszka. 2012. Sematic and grammatical features of o-/ob-in verbs of emotion in Slovene. Jezikoslovlje 13/1. 19-39.
B^dkowska-Kopczyk, Agnieszka. 2013. Dispersed motion metaphors of emotion in Slovene: A cognitive grammatical analysis of the prefix raz- in verbs of emotional experience. Space in South Slavic. Ur. Ljiljana Saric. Oslo Studies in Language 5/1. 91-113.
Comrie, Bernard. 1976. Aspect: An Introduction to the Study of Verbal Aspect and Related Problems. Cambridge: University Press.
Delbrück, Berthold. 1893. Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen, III/1. Vergleichende Syntax der indogermanischen Sprachen. Strassburg: Karl J. Trübner.
Dular, Janez. 1983. Napovedljivost vezave iz morfemske sestave glagolov. Slavisticna revija 31/4. 281-287.
Eisenberg, Peter idr. 1998. Die Grammatik. Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich: DUDEN.
Ferraresi, Gisela. 2014. Grammatikalisierung. Heidelberg: Universitätsverlag Winter.
Fleischer, Wolfgang, Barz, Irmhild, 42012 ('1969): Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. Berlin, Boston: Walter de Gruyter.
Hajnsek-Holz, Milena. 1978. O pomenih slovenskih predpon. XIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. Joze Koruza. Ljubljana: Pedagosko-znanstvena enota za slovanske jezike in knjizevnosti. 33-58.
Hopper, Paul J., Traugott, Elisabeth Closs. 1993 (2003). Grammaticalization. Cambridge: University Press.
Ilc, Gasper. 2014. Gramatikalizacija prostorskih clenic v anglescini in slovenscini. Slavisticna revija 62/3. 309-319.
Исаченко, Александр В. 1960. Грамматический строй русского языка в сопоставлении с словацким: Морфология II. Bratislava: Vydatel'stvo Slovenskej akademie vied.
Jakopin, Franc. 1966. K tipologiji ruskega in slovenskega glagola. Jezik in slovstvo 11/6. 176-182.
Kopriva, Silvo. 1989. Latinska slovnica. Maribor: Obzorja.
Krvina, Domen. 2015a. Glagolski vid v sodobni slovenscini. Doktorska disertacija. Ljubljana.
Krvina, Domen. 2015b. Vidsko razmeije in vidskorazmerni potencial predponskih obrazil v slovenscini. Slovenski jezik - Slovene lingustic studies 10. 113-126.
Lehmann, Christian. '1982 (22002). Thoughts on Grammaticalization. Erfurt: Seminar für Sprachwissenschaft.
LIV = Lexikon der indogermanischen Verben: die Wurzeln und ihre Primärstammbildungen. 22001 (*1998). Ur. Helmut Rix. Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag.
Meier-Brügger, Mihael. 32010 (*2001). Indogermanische Sprachwissenschaft. Berlin, New York: Walter de Gruyter.
Meillet, Antoine. 1912. L'évolution des formes grammaticales. Bologna: Zanichelli, Paris: Alcan, London: Williams et Norgate.
Merse, Majda. 1995. Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Miklosich, Franz. 1883. Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen: IV. Syntax. Wien.
Oresnik, Janez. 1994. Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica / Slovene verbal aspect and universal grammar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Petr, Jan idr. 1986. Mluvnice cestiny 2: Tvaroslovi Praha: Academia.
Plungjan, Vladimir Aleksandrovic, 2016: Opca morfologija i gramaticka semantika: Uvod uproblematiku. Preveo Petar Vukovic. Zagreb: Srednje Europa.
Quirk, Randolph idr. 1972. A Grammar of Contemporary English. London: Longman.
Ramovs, Fran. 1952. Morfologija slovenskegajezika. Ljubljana: DZS.
Slonski, Stanislaw. 1937. Funkcjepreßksow werbalnych wjqzyku staroslowianskim (starobulgarskim). Warszawa: Nakladnistwo Towarzystwa Naukowego Warszawskiego.
Saussure, Ferdinand de. 1896. Accentuation lituanienne. Anzeiger für indogermanische Sprach- und Altertumskunde. Beiblatt zu den Indogermanischen Forschungen. 6. 157-166.
Snoj, Marko. 32016 (11997, 22003). Slovenski etimoloski slovar. Ljubljana: Zalozba ZRC.
SSKJ 2, 2014: Slovar slovenskega knjiznega jezika 2. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa. Ljubljana: Cankarjeva zalozba.
Stempel, Reinhard. 1999. Aspekt und Aktionsart, Tempus und Modus: Zur Strukturierung von Verbalsystem. Indogermanische Forschungen 104. 23-44.
Sekli, Matej, 2011a: Besedotvorje praslovanskega glagola v primeq'alnojezikoslovni luci. Philological Studies 2011/1. 129-147.
Sekli, Matej. 2011b. Besedotvorni pomeni nesestavljenih izpeljanih glagolov v (pra)slovanscini. Globinska moc besede: Red. prof. dr. Martini Orozen ob 80-letnici. Zbirka Zora 80. Uredil Marko Jesensek. Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Maribor, Praha. 32-45.
Sekli, Matej. 2012. Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovrsnih glagolov. Jezikoslovni zapiski 18/1. 7-26.
Sekli, Matej. 2016. Gramatikalizacija glagolskih predpon: krajevni pomen, vrsta glagolskega dejanja, dovrsnost. Toporisiceva Obdobja. Obdobja 35. Ur. Erika Krzisnik in Miran Hladnik. Ljubljana: Znanstvena zalozba Filozofske fakultete. 189-197.
Sivic-Dular, Alenka. 2011. Sekundarni glagoli na -n-éti v slovenscini - prehajanje med glagolskimi vrstami. Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Zbirka Zora. Uredil. Marko Jesensek. Maribor. 441-487.
Sivic-Dular, Alenka. 2013. К типологии внутриязыковых факторов развития: на примере словянских языков. Slovensko in slovansko. Jezikoslovni zapiski 19/1. 29-50.
Шведова idr. 1980 (2005). Русская грамматика I. Москва: Институт русского языка им. В. В. Виноградова.
Tichy, Eva. 32009 ('2000). Indogermanistische Grundwissen. Bremen: Hempen Verlag.
Toporisic, Joze. 42000 (11976). Slovenska slovnica. Maribor: Obzoq'a.
Vendler, Zeno. 1957. Verbs and times. The Phsilosophical Review 66/2. 143-160.
Vidovic Muha, Ada. 1993. Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti. Slavisticna revija 41/1. 161-192.
Vondrak, Wenzel. 21928 (1908). Vergleichende slavische Grammatik II: Formenlehre und Syntax. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Зализняк, Анна Андреевна, Микаэлян, Ирина Львовна, Шмелев, Алексей Дмитриевич. 2015. Русская аспектология: В защиту видовой пары. Москва: Языки словянской культуры.
Wiemer, Björn, Serzant, Ilja: Diachrony and typology of Slavic aspect: What does mophology tell us? V tisku.
Zele, Andreja. 2012. Predponsk/oobraziln/e vrednosti in predponskoobrazilno-predlozna razmerja pri glagolih (v slovenscini). Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Zalozba ZRC. 61-82.
