CC BY
6Izvirni znanstveni clanek
UDK: 81'374
ETIMOLOSKI PODATKI V ZGODOVINSKI LEKSIKOGRAFIJI
Andreja Legan Ravnikar
Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU,
Ljubljana, Slovenija
Key words: historical lexicography, loanwords, initial foreign-language words and way of borrowing, calques, foreign-language quotes
Summary: A good one-language explanatory historical dictionary gives information about (loan-)words as comprehensively as possible, therefore containing etymological section as well. Information rendered within this section directs users towards searching for more detailed information about a word's origin in etymological dictionaries. Identifying each loanword, conducted by the editors of the growing Dictionary of the 16h Century Slovene, is only possible through the comparison of that term with the initial (and not necessarily original) foreign-language word borrowed in the Slovene. The etymological explanation is also found in the dictionary articles regarding the linguistic calques. Etymological data is sometimes rendered in longer foreign-language quotes taken from the originals.
Kljucne besede: zgodovinska leksikografija, prevzete besede, izhodiscne tujejezicne besede in pot prevzema, kalki, tujejezicni citati
Povzetek: Dober enojezicni razlagalni zgodovinski slovar predstavlja (prevzeto) slovarsko besedo cim bolj celovito, torej vsebuje tudi etimoloski razdelek. Podatki v njem uporabnika usmerjajo k iskanju podrobnejsih informacij o izvoru v etimoloskih slovarjih. Identifikacija vsake prevzete besede, ki jo opravljamo redaktorji v nastajajocem Slovarju slovenskega knjiznega jezika 16. stoletja, je mogoca s pomocjo primerjave z izhodiscno tujejezicno (ne nujno izvorno) besedo, ki je bila sprejeta v slovenscino. Etimolosko pojasnilo se nahaja tudi v slovarskih sestavkih z iztocnicami, ki so kalki. Vlogo etimoloskega podatka v slovarju lahko opravljajo tudi daljsi tujejezicni citati iz prevodnih predlog.
1 Uvodne besede
Zgodovinsko jezikoslovje je ena od znanstvenih disciplin diahronega jezikoslovja, ki se prek primerjalne, zgodovinske in rekonstrukcijske
metode srecuje z etimologijo,1 vendar se njuna raziskovalna cilja razhajata. Ce zgodovinsko jezikoslovje obravnava izbrani leksem, kot ga izkazujejo pisni viri v krajsih ali daljsih obdobjih jezikovne zgodovine, in sicer od natancnega opisa leksema na sinhroni ravni do opisa sprememb iz obdobja v obdobje na diahroni ravni, etimologija raziskuje njegovo predzgodovino. Upostevajoc spoznanja sodobnega in zgodovinskega jezikoslovja, so glavni cilji etimoloske raziskave: ugotoviti jezik, v katerem je leksem kot morfo-semanticna enota nastal in v katerem obstaja realna moznost za njegovo etimolosko razlago, ter odkriti prvotni pomen in razlog za izbiro tega poimenovanja (Furlan 2013: 20). V poljudnoznanstvenem tipu etimoloskega slovarja lahko splosni uporabnik izve, od kod izvirajo danasnje (knjizne) besede in kaksen je bil njihov prvotni pomen, kar avtor navaja s kratko in nazorno argumentacijo (Snoj 2016: 6).2 Kljub razhajanjem med jezikoslovci obstaja neizpodbitno dejstvo, da drug brez drugega ne moreta, da zgodovinski slovar ni mogoc brez etimoloske osvetlitve, kakor tudi etimoloski slovar ni mozen brez zgodovinskorazvojnih podatkov o slovarski besedi.3
1.1 Zazeleno je, da se v zgodovinskih slovarjih nahaja etimoloski razdelek s kraj simi etimoloskimi pripombami, kar ne pomeni, da je zgodovinski slovar poenostavljena verzija ali nadomestek etimoloskega slovarja. Podatki v njem zahtevnej sega uporabnika usmerjajo k iskanju podrobnejsih informacij o izvoru in pomenskem razvoju besede v etimoloskih slovarjih. Kvaliteten enojezicni razlagalni zgodovinski slovar predstavlja slovarsko besedo cim bolj celovito: z opisom na vseh jezikovnih ravninah in osvetlitvijo pragmaticnih okoliscin rabe. Tudi najnovejsi razlagalni slovarji sodobnega knjiznega/standardnega jezika vsebujejo informacije o besednovrstnih in slovnicnih lastnostih besede, pomensko razlago, prikazujejo zvrstno in stilno zaznamovano rabo, ilustrativne zglede, besedotvorno tvorjenost, terminolosko rabo, vsebujejo enciklopedicne podatke o realiji, ki jo poimenujejo, navajajo pomensko sorodne besede in imajo etimoloski razdelek (Krysin, 1997: 65). Jezikoslovni in sociolingvisticni opis besede namrec odraza kulturno-zgodovinske okoliscine in miselnost posameznega naroda ter specificen pogled na svet, ki se kaze prek upovedovanja v nacionalnem jeziku. Vpeljava novih podrocij v slovarski sestavek
1 Etimologija pomeni troje: znanstveno disciplino, jezikoslovni postopek, katerega cilj je etimolosko pojasnjeni leksem, in rezultat etimoloskega postopka, ko se sprasujemo, kaksno etimologijo ima dana beseda (Furlan, 2013: 20).
2 O etimoloskih razlagah prevzetih besed glede na izvor gl. Snoj, 2016: 18-19.
3 O dilemah v zvezi z razmerjem med zgodovino besede in njeno etimologijo oz. o razmejevanju med zgodovinsko in etimolosko leksikografijo prim. Cernyseva, 2013: 640-641.
razlagalnega slovarja sodobnega jezika, kot so etimologija, zgodovina besed, enciklopedicni podatki, namrec razkriva nacionalno jezikovno podobo sveta in hkrati skusa premostiti protislovje med staticnim leksikografskim opisom besede in prikazom besede kot zivega bitja, ki ima svoj izvor in zgodovino (Koporskaja, 2013: 539). Na primer v slovarske sestavke sodobnega razlagalnega, normativnega ruskega slovarja Tolkovyj slovar' russkogo jazyka s vkljuceniem svedenij o proishozdenii slov (Svedova, 2007) so pri mnogih netvorjenih iztocnicah vkljuceni podatki o izvoru besede in njenih tujejezicnih ustreznicah, ki dopolnjujejo in poglabljajo tradicionalno vedenje o njih.4 V sodobnem razlagalnem rastocem slovarju knjizne slovenscine (eSSKJ, 2016-2017) se etimoloske osvetlitve na koncu slovarskih sestavkov nahajajo pri avtohtonih in prevzetih besedah, nemotiviranih besedah, pri tvorjenkah in kraticah; po stopnji raziskanosti pa se razvrscajo na: nedvomne razlage, razlage s pridrzkom, dve ali vec mogocih razlag in razlicne tipe etimolosko neraziskanih besed (Snoj 2009: 83-86). V slovar se vkljucuje tudi izbrano starejse in narecno besedje (arhaizmi, dialektizmi).5
1.2 Kot smo ugotovili iz primerjalne analize s sodobnejsimi, tipolosko sorodnimi zgodovinskimi slovarji slovanskih jezikov in nemscine, so (predvsem) pri prevzetih besedah kratki etimoloski navedki obicajni in koristni (konkretno v nadaljevanju). Po eni strani ozavescajo uporabnika o zivljenjskem ciklu besed in medsebojni povezanosti razlicnih tujejezicnih jezikovnih sistemov, po drugi strani pa so etimoloske informacije za redaktorja dragocen vir, ki pomaga identificirati prevzeto besedo ter dolociti njeno pomensko zgradbo in rabo. Analizira namrec besede, za katere je znacilna vecja ali manjsa casovna odmaknjenost, morda so iz sodobne (normativne) rabe ze izginile, za redaktorja pa sta danasnje jezikovno stanje in jezikovni obcutek lahko zavajajoca.
2 Etimoloski podatki v tujejezicnih razlagalnih zgodovinskih slovarjih
Neodvisno od casa nastanka in obsega zgodovinskega slovarja se etimoloski podatki vkljucujejo na zacetek ali konec slovarskega sestavka.6 Kljub
4 Podrobneje o zanru razlagalnega slovarja z zgoscenim etimoloskim slovarjem ruskega jezika prim. Belousova, 2013: 495-497. Kot zgled avtorica predstavlja slovar Svedove (2007), ki zdruzuj ne navajajoe opis sodobnega jezikovnega sistema in razvojni prikaz izvora besede.
5 O vkljucevanju zgodovinskih podatkov v slovar sodobne slovenscine prim. Ahacic, 2014.
6 Nekateri ruski, poljski, ukrajinski zgodovinski slovarji etimoloskih podatkov sploh ne navajajo, npr. Slovar' russkogo jazyka XI~XVII vv., 1975; SLOWNIK POLSZCYZNY XVI WIEKU, 1966; Slovnik ukrains'koj movi, 1973. Zgodovinski Stovnik staropolski (1953-1955)
razlikam v konceptu je slovarjem skupno, da se etimoloske osvetlitve pojavljajo pretezno pri prevzetih besedah in tvorjenkah iz njih ter da zgosceno nizajo jezikovne podatke.
2.1 Izmed zgodovinskih slovarjev vzhodnoslovanskih jezikov smo analizirali dva ruska zgodovinska slovarja, ki se glede na jezikovno gradivo med seboj dopolnjujeta. VSlovar'['u] drevnerusskogo jazyka (XI~XIVvv.) v desjati tomah (1988—) se kratek podatek o izhodiscnem jeziku, od koder je bila beseda sprejeta v ruscino, in navedba tujejezicne besede v originalnem crkopisu navaja neposredno za osnovnimi slovnicnimi podatki iztocnice. Za dopolnitev semanticne razlage se po potrebi navaja kratek odlomek iz prevodne predloge. Grska beseda ali besedna zveza se lahko (zlasti pri kalkih) navaja tudi na koncu slovarskega sestavka, z opozorilom na tvorbeno izhodiscno besedo (Avanesov 1988: 1S). Medtem ko je bila v okviru grsko-cerkvenoslovanske krscanske tradicije v verskih besedilih pri Rusih aktualna predvsem grscina, je ruski knjizni jezik nastal na govorjeni jezikovni osnovi, ki je dokumentirana v knjiznih in rokopisnih virih: v prevodih posvetnih besedil, sodnih kodeksih, uradnih dokumentih, druzinski korespondenci, satiricnih spisih, zbranih pregovorih itd. »Posvetno« besedje popisuje Slovar' obihodnogo russkogo jazyka Moskovskoj Rusi XVI—XVII vekov (2004-), slovar jezika izbranih regij srednjeveske moskovske drzave.7 V uvodu je pojasnjeno, da so znotraj slovarskega sestavka zajete vse razlicice prevzetih besed, saj te posredno kazejo na jezikovno dinamiko sprejemanja in prilagajanja tuje besede domacemu (ruskemu) jezikovnemu sistemu. Za iztocnico so izbrali razlicico, ki je po zapisu najblizja izhodiscni tujejezicni besedi. Jezik dajalec se s citatnim zapisom nahaja takoj za pregibnostnim vzorcem, medtem ko se variante navajajo na koncu slovarskega sestavka, npr. bastard... [fr. bastart 'nepravi', niz. basterd] ... variante bastert, boster; baraban ... [verjetno, tat. daraban 'boben' ali tur., krim.-tat. balaban 'veliki boben']; banket ... [nem. Bankett iz it. Banchetto ali fr., angl. banquet]; banja ... [morda, lj.-lat. balneum].8 Navedena tujejezicna beseda je lahko predloga za prevzem, izvor ali besedotvorni predhodnik izvora, npr. vendétta ... it. vendetta ^ lat. Vindikta; diplomát
sicer navaja npr. latinske ustreznice iz botanicne terminologije, ne pa etimoloskih podatkov, npr. balsam, balsan, balszam 1. ... Commifora Opobalsamum ... 2. bot. a. Mentha silvestris crispata ... b. Mentha gentilis itd.
7 Znotraj razlocevalnih lastnosti, ki jih je potrebno upostevati pri formuliranje iztocnic, se kot locevalni kriterij upostevata tudi razlicici v cerkvenoslovanski in vzhodnoslovanski tradiciji,
npr. vremja i veremja.
8 Krajsave jezikov dajalcev in odlomki iz tujejezicnih slovarskih sestavkov so prevedeni, npr. rus. grec[eskij jazyk] = grski jezik z okrajsavo gr.; tjur[ceskij] = tur[ski] itd. Razvezave se nahajajo v seznamu krajsav.
... fr. diplomate ^ gr. diploma; karakál ... tur. karakal; paláta ... lat. palatium; tort... nem. Torte ^ it. torta ^ lat. tortus; tóster ... angl. toaster; hrystál'... gr. krystallos; efékt ... nem. Effékt ^ lat. effectus.
2.2 Med zahodnoslovanskimi zgodovinskimi slovarji smo glede na tipolosko pripadnost izbrali slovaski razlagalni zgodovinski slovar Historicky slovník slovenského jazyka (1991-2008). V uvodni besedi je posebej poudarjeno, da se izvor oz. zgodovinski razvoj besed slovanskega izvora ne oznacuje. Pri tujejezicnih besedah, sprejetih v slovascino, se ne glede na stopnjo prevzetosti naceloma navaja izhodiscni jezik, npr. bagária tur. (madz.), barometer gr./lat., erb nem.; izvzete so najstarejse prevzete besede, sprejete pred 10. stoletjem. V prvi knjigi ceskega zgodovinskega slovarja Slovník starocesky (1970) vprasanje etimologije v uvodu ni omenjeno. V slovarskih sestavkih se pri besedah tujega izvora nahaja podatek o izhodiscni tujejezicni ustreznici, o njenih starejsih stopnjah in opomba o lokaciji »prave« etimoloske razlage, vse na zacetku slovarskega sestavka, npr. balsám, balsán ... balsam, balsamum, srlat. tudi balsamus, -nus; bànë ... srlat. banna, stcsl. banja; balneum ... ide. *bha- lavare, od koder tudi nem. baden, stvn. badôn Kluge 24.
2.3 Izmed juznoslovanskih jezikov je nacrtovanemu slovenskemu zgodovinskemu slovarju SSKJ16 gradivsko in po konceptu blizu Rjecnik hrvatskoga kajkavskoga knjizevnog jezika (1984-), ki kratke informacije o izvoru navaja za slovnicnimi podatki prevzete iztocnice, npr. advokat... lat. advocatus; agemkina ... arab. agäm 'Perzijec'; afijum ... tur. Afyon; aforizem ... gr. aphorismós; Afri ... lat. Afer; afront ... fr. affront. Pri izpeljanih clenih iste besedne druzine redaktor bralca usmerja na pojasnilo izvora pri netvorjeni iztocnici, npr. adventski ... etim. gl. advent; Afrikanec ... etim. gl. Afri; afrikanski ... etim. gl. Afri; ali pa se iztocnice povezujejo s kvalifikatorskim pojasnilom, npr. agutant ... enako kakor adjutant 1 (in ista etim.); agat ... enako kakor akat (in ista etim.). Rjecnik hrvatskoga knjizevnoga jezika od preporoda do I. G. Kovacica (1985-) obravnava hrvaski knjizni jezik v krajsem obdobju jezikovne zgodovine. V uvodu avtor locuje dva tipa prevzetih besed, ki jih v slovarju razlicno pojasnjuje: ce se niso »udomacile« v hrvascini, jim za pomensko razlago sledi krajse terminolosko pojasnilo, npr. hàrpija ... (thrasaetus harpya), tlzika ... (phthisis, tuberculosis). Preprican je, da ni potrebno navajati porekla vsake besede, sprejete iz tujega jezika, zlasti ker mnoge iz turskega jezika prevzete besede niso turskega izvora, mnoge izvorno latinske besede so prevzete s posredovanjem nemscine ipd., zato bi tovrstno pojasnjevanje prevec zaslo na podrocje etimoloskega slovarja (Benesié 1985: XIV).
Navedeni zgledi kazejo, da se etimoloska pojasnila navajajo pri mlajsih prevzetih besedah, sprejetih iz razlicnih strokovnih oz. tematskih podrocij, in sicer na koncu slovarskega sestavka, npr. àrtërija ... (gr. artería); articóka ... (nar.it. articiocco, lat. cynara scolymus); asekurácija ... (lat. assecuratio); asignat ... (fr. assignat); àsker ... (tur. asker); bàndit ... (it. bandito). V sto let nastajajocem Rjecniku hrvatskoga ili srpskoga jezika (1881-1976) se podatek o izhodiscnem jeziku nahaja za oblikoslovnimi podatki iztocnice, npr. bàlota ... it. balotta; bàlzam ... lat. balsamum; bàlsamît ... it. balsamite, tanacetum balsamia; vcasih tudi za razlago s sopomenko, npr. bàlôn, balóna m pila, lopta ... iz it. ballone.
2.4 V obseznem uvodu k zgodovinskemu slovarju knjizne nemscine Frühneuhochdeutsches Wörterbuch (1986-) avtor med drugim pojasnjuje namen etimoloskih pripomb, ki jih uvrsca med sestavne dele zgodovinskega slovarja, in razlaga razlicne tipe (1986: 80-83). Etimoloski podatki kazejo na jezikovno pripadnost prevzete besede in jo identificirajo, s cimer pomembno prispevajo k odkrivanju njene pomenske zgradbe. Etimoloska opozorila v slovarskih sestavkih nemskega slovarja se pojavljajo pri starejsih in kronolosko mlajsih prevzetih besedah, pri narecnih besedah, starejsih nemskih besedah, pri pomenskih razlagah homonimov (1986: 81). Pri iztocnicah tujejezicnega izvora si etimoloski podatki sledijo v klasicnem vrstnem redu, npr. alkatron ... iz port. alcatrao; alkohol ... iz span.-arab. al-kuhul; alkoran ... iz arab. al-qur'än; allemande ... iz fr. allemande.9 Prikazuje se tudi jezikovno posrednistvo, npr. alkoven ... iz fr. alcôve iz span. alcoba; alleluja ... iz crk.-lat. alleluja iz hebr. hallelüjäh. Da se podatki o izhodiscnem jeziku ne bi ponavljali pri nadaljnjih tvorjenkah s prevzeto besedotvorno podstavo, so nadomesceni s kazalcnimi kvalifikatorji in kvalifikatorskimi pojasnili, npr. abbrossen ... k srvn. broz; alkolatisch ... k alkohol; alkolieren ... k alkohol; allectorius ... k lat. alicere; allemonge ... k nvn. limone(?); almosen (do konca 16. stoletja prevladuje almusen, srfr. almissen); allegation (locevati od lat. oblike allegatio) itd. V sto let izhajajocem zgodovinskem slovarju Deutsches Wörterbuch bratov Grimm (18S4-1960) se podatki o izvoru, poti prevzemanja pri prevzetih besedah nizajo za oblikoslovnim zaglavjem, npr. abt ... lat. abbas, it., span. abate, stvn. abbat, srvn. abbet pl. ebbete itd.; altar ... stvn. altari (nicht altâri), alteri, srvn. alter; apostel ... gr. ànôoxo^oç, got. apaustaulus, itd.; harfe ... 1) psalterium, cithara. stvn. harapha, harpha, haraffa, harffa (Graff 4, 1031), srvn. harpfe, härpfe, herpfe ... angl. harp; stnord. harpa ... span. it. arpa, port.
9 Pri vecjih spremembah prevzete besede v primerjavi z izhodiscno tujejezicno redaktor razlozi potek glasovnih in drugih sprememb, npr. pri: abzucht ... iz lat. aquaeductus.
harpa, fr. harpe; navedeni zgledi kazejo tudi na vzporedne razvoje v germanskih jezikih.
3 Etimoloski podatki v Slovarju slovenskega knjiznega jezika 16. stoletja
(v nadaljevanju: SSKJ16)
Prevzete besede so se v slovenscini pojavljale v vseh obdobjih jezikovne zgodovine, in sicer zaradi sobivanja nasih prednikov z germanskimi, romanskimi, madzarskimi ter hrvaskimi kajkavskimi in cakavskimi sosedi, predvsem na obrobju slovenskega etnicnega ozemlja, kakor tudi iz latinscine od sprejema krscanstva pred vec kot 1000 leti. Druzbeno-zgodovinske in politicne okoliscine so povzrocile, da so nasi predniki ziveli v vecjezicni drzavni ureditvi, v okviru katere so potekale nemske (bavarske) kolonizacije tudi znotraj strnjenega slovenskega etnicnega ozemlja, in sicer na obmocju rovtarske, gorenjske in dolenjske narecne skupine.10 Kratke etimoloske pripombe se pojavljajo v slovarskih sestavkih s prevzetimi iztocnicami tudi v SSKJ16, katerega prva knjiga z iztocnicami na A do vkljucno D prihaja v sklepno fazo redakcijskih pregledov in medsebojnih usklajevanj.11 Navajamo jih v etimoloskem razdelku, ki se nahaja v zakljucnem delu slovarskega sestavka.
3.1 Identifikacija prevzete besede znotraj sinhronega opisa jezikovnega sistema knjiznega jezika 16. stoletja v SSKJ16 poteka s pomocjo primerjave z izhodiscno besedo iz tujejezicnega jezikovnega sistema, ki dostikrat ni izvorna niti nima prvotnega pomena. Glasovne in pisne razlicice prevzete besede redaktorji vsakokrat primerjamo s tujejezicnimi izrazi, iz katerih je mogoce razloziti regularen in avtenticen glasoslovni razvoj ali tvorbo po analogiji.12 Primerjava lahko poteka tudi z zgledi iz starejsih besedilnih virov ali iz prevodne predloge, ce obstaja in je ohranjena.
3.2 Etimoloske podatke v SSKJ16 navajamo v slovarskem sestavku za zadnjo pomensko enoto pri prevzeti besedi; pri besedi, ki nastala z
10 Na primer na Kocevskem se je kljub mnozicnemu izseljevanju v 20. stoletju in malostevilnim govorcem ohranila arhaicna nemska narecna govorica do danasnjih dni.
11 Nastajajoci Slovar slovenskega knjiznega jezika 16. stoletja je sinhroni zgodovinski slovar, ki jezikovne podatke na vseh ravninah jezikovnega sistema podaja na isti casovni osi. Pripravlja ga skupina redaktorjev, clanov Sekcije za zgodovino slovenskega jezika, ki je del Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU. Slovar zajema vse slovenske lekseme, potrjene v vseh ohranjenih knjiznih virih iz druge polovice 16. stoletja (1550-1603). Prvi zvezek SSKJ16 vsebuje priblizno 2500 iztocnic ter 1000 kazalk in vodilk.
12 Prim. tudi slovarje prevzetih besed, kjer je ta vidik posebej poudarjen, npr. Striedter-Temps (1963), Egorova (2012).
ios
morfemskim prevodom (kalk); pri kalkirani stalni besedni zvezi.13 Zajete so vse prevzete besede, ne glede na cas in pot prevzema; izvzete so le najzgodnejse izposojenke, npr. cerkev, kriz, hisa. Kratke etimoloske informacije se nanasajo na podatek o izhodiscnem jeziku (ki ni nujno izvorni jezik!) in navedbo tujejezicne besede, ki je bila predloga slovenski. Da se podatki ne bi ponavljali, je z etimoloskim pojasnilom opremljen slovarski sestavek s (posodobljeno) prevzeto iztocnico, ne pa tvorjenke iz nje, npr. arfa ... Etim.: iz nem., prim. die Harfe,14 afrati ... Etim.: gl. arfa; bareta ... Etim.: iz it., prim. barretta, baretica ... Etim.: gl. bareta; bruma ... Etim.: iz nem., prim. srvn. vrume, brumen ... Etim.: gl. bruma, brumni ... Etim.: gl. bruma (podobno tudi: brumno, brumnost, brumski in brumsko). Znotraj besedotvornih razlicic se etimolosko pojasnilo nahaja pri tisti prevzeti besedi, ki se v izrazni podobi najbolj prekriva z izhodiscno tujo besedo, bolj prilagojene slovenskemu jeziku pa so opremljene s kazalcnimi gesli, npr. cajger ... Etim., iz nem., prim. der Zeiger, in cagar ... Etim.: gl. cajger; kecer ... Etim.: iz nem., prim der Ketzer, in kecar ... Etim.: gl. kecer; petler ... Etim.: iz nem., prim. der Bettler, in petlar ... Etim.: gl. petler.
Kadar je bila beseda ali besedna zveza prevzeta s posredovanjem tretjega jezika in je posrednistvo pustilo opazne sledove v zapisu, v glasoslovnih, oblikoslovnih, besedotvornih znacilnostih, se navaja jezik dajalec in jezik posrednik.15 Obicajno v etimoloskem razdelku navajamo sodobne pojavne oblike; ce v sodobnem tujem jeziku ne obstajajo vec, pa starejse jezikovno stanje, npr. v stari, srednji ali novi visoki nemscini. Predvsem pri nekaterih prevzetih besedah iz hebrejscine, sprejetih prek nemscine, ki v zgodovinskih in dialektoloskih nemsko-avstrijskih slovarjih niso izpricane, navajamo lokacijo tuje prevodne predloge, npr. asara ... Etim. iz hebr. prek nem., prim. LB 1545 Asara; ciim ... Etim. iz hebr. prek nem., prim. LB 1545 Zihim; cimarindel ... Etim.: iz nem., prim. MTh 1603 Zimmatrind. Kadar izhodiscna tuja beseda ni zadovoljivo pojasnjena ali v etimoloskih slovarjih zanjo obstaja vec moznih razlag, vprasanje stopnje verjetnosti prepuscamo etimologom, etimoloske podatke pa dopolnjujemo s
13 Osnovni opis etimoloskega razdelka se nahaja v: Merse itd., 2001: 29-30.
14 Pri navajanju izhodiscnih besed tujejezicne foneme precrkujemo po pravilih v Slovenskem pravopisu (2001), naglasna znamenja se opuscajo, manj obicajne crke iz zgodovinskih slovarjev pa posodabljajo (interni Prirocnik za sestavljanje in vpisovanje gesel, Razlicica 2016, 79).
15 Pri analizi prevzetega jezikovnega gradiva in opazovanju nadaljnjih sprememb besede v jeziku prejemniku so na vseh ravninah jezikovnega sistema v pomoc teoreticna izhodisca kontaktnega jezikoslovja oz. teorije jezika v stiku. Prim. Legan Ravnikar, 2014: 70-84.
kvalifikatorskim pojasnilom nejasno, npr. avstrija ... Etim.: nejasno, prim. it. osteria, barigla ... Etim.: nejasno, prim. it. barile.
3.2.1 Zaradi posebnih sociolingvisticnih okoliscin je bilo pricakovati, da so prevzete besede iz ali prek nemscine najstevilnejse in se pojavljajo v pisnih in/ali glasovnih razlicicah, ki jih je mestoma med seboj tezko razlocevati npr. first, first, furst in fürst; ferahtati, ferrahtati in verahtati.16 Glasovne razlicice so lahko posledica narecnorazvojne zakonitosti nemscine, npr. iz srvn. bav. smâhen so zaradi soglasniskih sprememb h > y > g in onemitve h-ja izpricane tri: zmagati (pojavljajo se v 12 knjiznih virih), zmaati (5) in zmagati (v MTh 1603). Od razlicic je v SSKJ16 postala iztocnica tista, ki je bila od 19. stoletja dalje rabljena najpogosteje. Ce v sodobnejsem jeziku beseda ne obstaja vec, na izbiro iztocnice vpliva pogostost in razsirjenost njene rabe v 16. stoletju, npr. zmagati (zmagati, zmaati, zmahati). Pojavljanje v vec knjiznih virih ima prednost pred stevilcno mocneje zastopanimi zgledi le v enem delu ali pri enem avtorju, npr. nastavi se iztocnica bidertaufer, ki je izpricana v razlicnih knjiznih delih, medtem ko se vidertaufer pojavlja le v TPo 1595 in enkrat v TT 1557.17 Kot glasovne razlicice se upostevajo tiste, ki se dajo razloziti z glasoslovnimi zakonitostmi slovenskega jezikovnega sistema. V mislih imamo zamenjavo ali nadomestitev nemskih fonemov z zvocno podobnimi slovenskimi (npr. b
> p; d > t; f /v/ > b, p; s > s; z > z itd.), odpravo dvojnih soglasnikov (npr. rr
> r), poenostavitev soglasniskih sklopov (npr. gk > g ali k, gl > dl, tl > kl), predvsem v vzglasju uvajanje novih soglasniskih sklopov (st-, sp-, sk-, str-, spr-, kv-), onemitev najveckrat vzglasnega (pridahnjenega) h, ker ni bil tako foneticno izrazit kot slovenski pripornik h (npr. ajd in hajd), in glasovne premene. Kot zelo produktivna se je pokazala tvorba po analogiji; v 16. stoletju se ze kazejo odrazi moderne vokalne redukcije.18
3.2.2 V knjizno slovenscino 16. stoletja sprejete nemske besede so navedene v sodobni obliki in s clenom, npr. bildbret ... Etim.: iz nem., prim. das Wildbret; borcajhen ... Etim.: iz nem., prim. das Vorzeichen; cirati ... Etim.: iz nem., prim. zieren; cidoniterski ... Etim.: iz nem., prim. zidonitisch;ferfolgati ... Etim.: iz nem., prim. verfolgen. Na nemsko besedo iz starejsih obdobij jezikovne zgodovine se sklicujemo, ce v sodobni knjizni
16 V oklepaju za iztocnico se izjemoma navajajo pisne razlicice, ki so posledica zapisa fonemov po nemskem pravopisu, vendar le, ce obstaja verjetnost, da gre lahko tudi za glasovno razlicico, npr. first (first, first, furst, fürst), funt (funt, pfunt), feratati (fratati, ferratati, feratati). Predlog obravnave prevzetih besed iz nemscine za SSKJ16 je pripravila avtorica clanka.
17 Natancnejsa navodila o dolocitvi in zapisu iztocnice gl. Merse itd., 2001: 12-13.
18 Podrobneje o tem prim. Legan Ravnikar, 2012: 135-138.
nemscini ne obstaja vec, npr. ahker ... Etim.: iz srvn., prim. kor.-nem. a'ker; cerer ... Etim.: iz nem., prim. bav. Zarer; cerati ... Etim.: iz nem., prim. srvn. zeren, zern; dremel ... Etim.: iz nem., prim. srvn. dremel; ferbegati se ... Etim.: iz nem., prim. srvn. verwegen. Ce v besedilnih virih 16. stoletja izhodiscni samostalnik ni bil izprican, se smer prevzema izraza s sklicevanjem nanj, npr. adamaski ... Etim.: k nem., prim. Adama; asirerski ... Etim.: k nem., prim. der Asyrer; cidonierski ... Etim.: k nem., prim. Zidonier.
Nemscina se najveckrat pojavlja tudi kot jezik posredovanja tujejezicnih izhodiscnih besed, npr. ametist ... Etim.: iz lat. prek nem., prim. der Amethyst; adiaforist ... Etim.: iz gr. prek nem., prim. der Adiaphorist; ceder ... iz lat. prek nem., prim. die Zeder. Nemscina je bila jezik posredovanja tudi pri prevzetih besedah hebrejskega, aramejskega ali arabskega izvora, npr. abba ... Etim. iz hebr. prek nem., prim. LB 1545 Abba, alkoran ... Etim.: iz arab. prek nem. prim. SA 1559 der Alcoran.
3.2.3 Iz latinscine ali z njenim posredovanjem so bili v slovenski jezik sprejeti mnogi termini in tematske besede, povezane s svetopisemskimi realijami, npr. ara ... Etim.: iz lat., prim. arhha; arka ... Etim.: iz lat., prim. arca; artikul ... Etim.: iz lat., prim. articulus; ceremonija ... Etim.: iz lat., prim. caeremonia. Besede grskega izvora so bile v slovenscino povecini sprejete prek latinscine. Kadar sta izraza v grscini in latinscini enaka, na posredovanje latinscine ne kazemo, npr. ajer ... Etim.: iz lat., prim. aer; alfa ... iz lat., prim. alpha; v nasprotnem primeru pa se pot posredovanja navaja, npr. apostol ... Etim.: iz gr. prek lat., prim. apostolus. Nekatere prevzete besede se navezujejo na izhodiscno grsko besedo, npr. aloe ... Etim.: iz gr., prim. aloe (prim. tudi: aloes ... Etim.: iz gr. prek nem., prim. aloes); anatema ... Etim.: iz gr., prim. anathema; apologija ... Etim.: iz gr., prim. apologia. Citatno prevzete besede, ki kazejo najtesnejso povezanost z latinskim ali grskim jezikom, so v vlogi iztocnice prikazane loceno in neprecrkovano, npr. antithesis ... Etim.: iz gr., prim. antithesis; apostolicus ... Etim.: iz lat., prim. apostolicus; podobno tudi: collegium, communio, confessio, conscientia itd.19 Prehodno stanje prilagajanja tujejezicne besede slovenskim jezikovnim zakonitostim kazejo »dvojne« iztocnice, npr.
19 Pravila za obravnavo tovrstnih besed je pripravil redaktor in klasicni filolog Kozma Ahacic. Prav tako je izdelal pravila za nastavitev iztocnice pri latinskih besedah, pri katerih imenovalnik ni izprican, ter za prikaz in slovarski opis latinskih besednih zvez. Z najosnovnejsim etimoloskim podatkom so namrec opremljene tudi latinske besedne zveze, od katerih so v slovarju upostevane le tiste, ki se smiselno vkljucujejo v slovensko besedilo in postanejo njen sestavni del. Prim. tudi Merse v uvodu: Ahacic itd., 2011: 13.
absolucija in absolutio, argument in argumentum, apocalipsis in apokalipsa, collecta in kolekta, dekretum in dekret. Iz zgledov je razvidno, da se v prvi fazi iz klasicnih jezikov sprejete besede (z izjemo grskega alfabeta) vkljucujejo v slovensko besedilo povsem nespremenjeno.
3.2.4 Pri romanskih izposojenkah se naceloma navaja latinsko izhodisce, npr. balena ... Etim.: iz lat., prim. balaena. Vsa italijanska narecja so v etimoloskem razdelku zdruzena pod skupno okrajsavo it., npr. armada ... Etim.: iz it., prim. armata; bastija ... Etim.: iz it., prim. bastia; cebul ... Etim.: iz it., prim. cipolla; cicerka ... Etim.: iz it., prim. cicerchia.20 V primeru nejasnega izhodisca lahko jezik ozje geografsko zamejimo, npr. babion ... Etim.: nejasno, prim. juznoit. babbiune.
3.2.5 Madzarscina je eden od sticnih jezikov slovenscine, ki je vplivala na slovenski leksikalni fond predvsem na severovzhodnem delu slovenskega etnicnega ozemlja, npr. batriv ... Etim.: iz madz., prim. bator; cipelis ... Etim.: iz madz., prim. cipelös; cula ... Etim.: nejasno., prim. madz. cula. Postal je tudi jezik posredovanja besed avarskega izvora, npr. ban ... Etim.: iz madz., prim. ban.
3.2.6 Kalkiranje je bil eden od osnovnih nacinov siritve knjiznega glagolskega besedja v 16. stoletju, iz cesar sklepamo, da je bil vpliv nemskega jezika na njihovo tvorbo zelo mocen.21 Izstopata dva tipa kalkiranih glagolskih tvorjenk. Pri prvem se kot zacetno besedotvorno obrazilo pojavlja prevodna ustreznica nemske predpone, ki je predlog ali prislov. V etimoloskem razdelku slovarja SSKJ16 je z nemsko ustreznico opozorjeno na dobesedni prevod, npr. cezdati ... Etim.: po nem., prim. übergeben; cezdisputirati ... Etim.: po nem., prim. überdisputieren; doliizprati ... Etim.: po nem., prim. abwaschen; doliobesati ... Etim.: po nem., prim. herabhängen; dolipasti ... Etim.: po nem., prim. niederfallen; dolipotlaciti ... Etim.: po nem., prim. unterdrücken.22 Drugi tip predstavljajo morfemsko prevedeni nemski nelocljivo sestavljeni glagoli, npr. dopasti ... Etim.: po nem., prim. gefallen; doprinesti ... Etim.: po nem., prim. darbringen.
3.2.7 Vlogo etimoloskega pojasnila izjemoma opravljajo tujejezicni navedki iz prevodnih predlog ali Megiserjevih slovarjev. Nujnost postopka se je
20 Najvec prevzetih besed romanskega narecnega izvora je obravnaval Metod Cepar.
21 Prim. sistematicno analizo kalkiranih glagolov predvsem v 16. stoletju v: Merse, 2009: 129— 143.
22 Najvec kalkiranih besed sta redigirali Majda Merse in Jozica Narat.
pokazala pri ugotavljanju pomenske analize nekaterih besed, stalnih besednih zvez in iskanju vzroka za »neslovensko« vezljivost pri glagolih ali glagolskih samostalnikih, ki jo je razjasnila sele primerjava s prevodno predlogo, npr.
boj /.../ 1. oborozen spopad; boj:
a) kdo; zoper koga, s kom: /./ Kadar je vshe Simon v'Galileo bil prilhàl, je on veliku bojou Ituril s'Ajdi, inu je supàr nje obladal, inu je nje gnal notèr do Ptolemaila DB 1584, II,182b / v zvezi drzati boj Deutfch. Schlacht halten. Latinè. committere praelium. Windifch. boj dershati, klati, le bojovati. Italicè. pugnare, far giornata, combattere MD 1592, N2b bojevati se
b) z vezljivostjo, kalkirano po nemscini, kdo; koga2: PErgodilu fe je pak, kadar je bil [David] od Boja tiga Phililterja [Goljata] prifhàl, de fo Shene is vfeh Israellkih Méft bile Ihle s'Pefnami inu s'Raji pruti Saulu DB 1584, I,160a; po tuji prevodni predlogi ES begab sich aber / da er wider komen war von des Philisters schlacht / das die Weiber aus allen stedten Jsrael waren gegangen mit gesang vnd reigen dem könige Saul entgegen LB 1545, I,542 [A. L. R.]23
cuditi se /.../ cutiti in izrazatipresenecenje, zacudenje; cuditi se:
a) kdo; cemu, na/v cem, na(d) cim: Moiles pag kadar tu [bozjega angela v gorecem grmu] lagleda, fe on zhudi timu uidenu TT 1557, 351; /./
b) z vezljivostjo, kalkirano po nemscini, kdo; cesa: Kakor ti Iudie, kateri lo fe tih predig Chriftufovih na tim hribu zhudili, inu potle vidili te Zaihne .. ti lo lkorai vfi k'Chriltulu ltopili inu kàrlcheniki poltali KPo 1567, XLIIb; Zhela lo fe ty ltarishi zhudili? Tih rezhy, katere lo od Chriltula llishali JPo 1578, I, 20a =[28a]; Inu on [Kristus] nej mogèl ondi obeniga della lturiti .. Inu on fe je zhudil nyh nevere DB 1584, III,22b; po tuji prevodni predlogi Vnd er verwunderte jres vnglaubens LB 1545, III,2041; /.../ [A. L. R.]
4 Vpliv izhodisca in casa prevzemanja na oblikovanje iztocnic v slovarju
Etimoloski podatki kazejo tudi stopnjo prilagoditve sprejete tujejezicne besede v slovenski jezikovni sistem, ki se izkazuje v glasoslovnih in pisnih razlicicah, v sprejetju spola in moznosti pregibanja, v prilagoditvi slovenskemu besedotvornemu sistemu in moznosti nadaljnje tvorbe (besedne druzine). Etimoloske pripombe o izhodiscu in poti prevzema
23 Krajsava redakcijo citiranih gesel pripisuje avtorici clanka.
pomembno vplivajo na nastavitev samostojne iztocnice v SSKJ16, ko gre za prevzete besede, ki se razlikujejo po casu prevzema in po izhodiscnem jeziku.24
4.1 Kot samostojne iztocnice pojmujemo tiste prevzete besede in tvorjenke iz njih, za katere se je izkazalo, da je njihova razlikovalna izrazna podoba razlozljiva z veckratnim prevzemom iz istega jezika, vendar v razlicnih casovnih obdobjih, npr. cedla ... Etim.: iz lat. prek nem., prim. srvn. cedele, in cetelc ... Etim.: iz nem., prim. der Zettel; ceringa ... Etim.: iz nem., prim. srvn. zeringe, in cerunga ... Etim.: iz nem., prim. die Zehrung; cimerman ... Etim.: iz nem, prim. der Zimmerman, in cimperman ... Etim.: iz nem., prim. stvn. Zimparman;, ferdamati ... Etim.: iz nem, prim. verdammen, inferdamnati ... Etim.: iz nem, prim. srvn. verdamnen.
4.2 Kot samostojne iztocnice so uvrscene tudi besede, kjer so razlike razlozljive z razlicnim izhodiscnim jezikom (jezikom dajalcem), npr. apt ... Etim.: iz nem, prim. der Abt, in apat ... Etim.: iz lat., prim. abbas; dac ... Etim.: iz nem., prim. der Tatz, in dacija ... Etim.: iz lat., prim. datio; demant .Etim.: iz nem., prim. der Demant, diemat ... Etim.: iz lat., prim. srlat. Diamas, in adamant ... Etim.: iz gr. prek lat., prim. adamas; farizejer ... Etim.: iz nem, prim. der Pharisäer, in farizeus ... Etim.: iz lat., prim. Pharisaeus. Iztocnici se lahko razlikujeta zaradi jezikovnega prevzema brez ali s posredovanjem tretjega jezika, npr. aloe ... Etim.: iz gr., prim. aloe, in aloes ... Etim.: iz gr. prek nem., prim. LB 1545 Aloes.
5 Sklep
Iz konkretnih prikazov v razlicnih razlagalnih zgodovinskih slovarjih je razvidno, da etimoloski razdelek ni nepotreben del slovarskega sestavka. Podatki v njem ozavescajo uporabnika o zivljenjskem ciklu besed in medsebojni povezanosti razlicnih tujejezicnih jezikovnih sistemov, zahtevnej sega uporabnika pa usmerjajo k iskanju podrobnejsih informacij o izvoru in pomenskem razvoju besed v etimoloskih slovarjih. Celovit jezikoslovni in sociolingvisticni opis besed tudi odraza kulturno-zgodovinske okoliscine, miselnost pripadnikov posamezne jezikovne skupnosti in njihov specificen pogled na svet.
6 Seznam krajsav
24 Prikaz samostojnih iztocnic glede na cas prevzema, izhodiscni jezik in posrednisvo je za redaktorsko delo pripravila avtorica clanka.
angl. = anglesko
arab.= arabsko
crk.-lat. = cerkvenolatinsko
DB 1584 = Jurij Dalmatin, BIBLIA, Wittenberg, 1584
fr. = francosko
got. = gotsko
gr. = grsko
hebr. = hebrejsko
ide. = indoevropsko
it. = italijansko
JPo 1578 = Jurij Juricic, POSTILLA, Ljubljana, 1578 juznoit. = juznoitalijansko kor.-nem. = koroskonemsko
KPo 1567 = Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg, 1567 krim.-tat. = krimskotatarsko lat. = latinsko
LB 1545 = Luther, Martin. 1545 (1974). Biblia, Das ist: Die gantze Heilige Schrifft Deudsch auffs new zugericht Wittenberg, München. madz. = madzarsko
MD 1592 = Hieronymus Megiser, DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, Graz, 1592
MTh 1603 = Hieronymus Megiser, Thefaurus Polyglottus, Frankfurt, 1603
nar.-it. = narecnoitalijansko
nar.-lat. = narecnolatinsko
nem. = nemsko
niz. = nizozemsko
nvn. = novovisokonemsko
port. = portugalsko
SA 1559 = Spangenberg, Johannes. 1559. Ausslegungen der Episteln vnd
Euangelien. Nürnberg
srfr. = srednjefrancosko
srlat. = srednjelatinsko
srvn. = srednjevisokonemsko
stlat. = starolatinsko
stcsl. = starocerkvenoslovansko
stvn. = starovisokonemsko
span. = spansko
span.-arab. = spanskoarabsko
tat. = tatarsko
TPo 1595 = Primoz Trubar, HISHNA POSTILLA, Tübingen, 1595. TT 1557 = Primoz Trubar, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557 tur. = tursko
7 Viri in literatura
Ahacic, Kozma. 2014. Zgodovinski podatki v slovarju sodobne slovenscine. V: Novi slovar za 21. stoletje : e-zbornik s Posveta o novem slovarju slovenskega jezika na Ministrstvu za kulturo, 12. februar 2014. Ur. Irena Grahek, Simona Bergoc. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo.
http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/slovenski_jezik /E_zbornik/11-_Kozma_Ahacic-clanek.pdf, dostop 26. 3. 2018. Ahacic, Kozma, Legan Ravnikar, Andreja, Merse, Majda, Narat, Jozica, Novak, France. 2011. Besedje slovenskega knjiznega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. Besedje slovenskega knjiznega jezika 16. stoletja. 2014. Elektronska objava. Spletna izdaja na www.fran.si. Ljubljana: Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU, dostop 26. 3. 2018.
Belousova, A. S. 2013. O novih zanrah slovarej russkogo jazyka pod redakciej akademika Ran N. Ju. Svedovoj. V: Slavjanskaja leksikografija. Mezdunarodnaja kollektivnaja monografija. Red. M. I. Cernyseva. Moskva: Azbukovnik. Benesic, Julije. 1985. Rjecnik hrvatskoga knjizevnoga jezika odpreporoda do I. G. Kovacica. Svezak 1 (a-burkati). Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti itd.
Bezlaj, France, Snoj, Marko, Furlan, Metka, Klemencic, Simona. 1976-2007. Etimoloski slovar slovenskega jezika. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, Mladinska knjiga.
Cernyseva, M. I. 2013: Russkaja istoriceskaja leksikografija. V: Slavjanskaja leksikografija. Mezdunarodnaja kollektivnaja monografija. Red. M. I. Cernyseva. Moskva: Azbukovnik.
Egorova, T. V. 2012. Slovar inostrannyh slov sovremennogo russkogo jazyka. Moskva: Adelant.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjiznega jezika. 2016-2017. Spletni rastoci slovar na www.fran.si (Zbirka Fran). Ljubljana: Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU, dostop 26. 3. 2018.
Frühneuhochdeutsches Wörterbuch. 1986. Herausgegeben von Robert R. Anderson, Ulrich Goebel, Oskar Reichmann. Band 1 (Lieferung 1, Einleitung, Quellenverzeichnis, Literaturverzeichnis (a-abfal)). Berlin, New York: Walter de Gruyter.
Furlan, Metka. 2013. Novi etimoloski slovar slovenskega jezika : poskusni zvezek. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Gebauer, Jan. 1970. Slovnik starocesky. Dil 1 (A-J). Druhé, nezmënëné vydâni. Praha: Akademia.
Grimm, Jakob, Grimm, Wilhelm. 2004. Der digitale Grimm. Deutsches Wörterbuch von Jakob und Wilhelm Grimm. Version 05-04. Frankfurt am Main. http://woerterbuchnetz.de/cgi-bin/WBNetz/wbgui_py?sigle=DWB, dostop 26. 3. 2018.
Historicky slovnik slovenského jazyka. I (A-J). 1991. Bratislava: Vydavatel'stvo Slovenskej akadémie vied.
Koporskaja, E. S. 2013. Principy opisanija leksiki v »novom tolkovom slovare sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka s rassirennymi svedenijami o slove (v kniznoj i uglublennoj elektronnoj versijah). V: Slavjanskaja leksikografija. Mezdunarodnaja kollektivnaja monografija. Red. M. I. Cernyseva. Moskva: Azbukovnik.
Krysin, L. P . 1997. Leksikograficeskoe predstavlenie inojazycnogo slova: tipy gramaticeskoj informacii. V: Oblyk slova (Sb. statej). Otvetstvennyj redaktor L. P. Krysin. Moskva: Rossijskaja akedemija nauk, Institut russkogo jazyka im. V. V. Vinogradova.
Legan Ravnikar, Andreja. 2012. Znacilnosti sprejemanja besed iz nemscine v knjizno slovenscino 16. stoletja. V: Jezikoslovni zapiski 18/2. Ljubljana. 131-148. Legan Ravnikar, Andreja. 2014. Problematika germanizmov v zgodovinskem slovarju knjizne slovenscine 16. stoletja. V: Slovenski jezik na sticiscu vec kultur, (Zora, 102). Ur. Marko Jesensek. Maribor: Mednarodna zalozba Oddelka za slovanske jezike in knjizevnosti. 70-84.
Merse, Majda. 2009. Glagolski kalki v zgodovini slovenskega jezika. V: Slovenski knjizni jezik 16. stoletja : Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. 129-146.
Merse, Majda, Novak, France, Premk, Francka. 2001. Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja : Poskusni snopic. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Dio I (a-cesula). 1881-1882. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
Rjecnik hrvatskoga kajkavskoga knjizevnog jezika. 1984-. Zagreb: JAZU, Zavod za jezik IFF, HAZU, Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.
Slovar' drevnerusskogo jazyka (XI~XIV vv.) v desjati tomah. Tom 1 (a-
v'zakonjatisja). 1988. Gl. red. R. I. Avanesov. Moskva: Russkij jazyk.
Slovar' obihodnogo russkogo jazyka Moskovskoj Rusi XVI—XVII vekov. 2004.
Vypusk 1, A-Bjaz'. Pod red. O. S. Mzel'skoj. Sankt-Peterburg: Nauka.
SLOWNIK POLSZCYZNY XVI WIEKU. Tom I (A-BANY). 1966. Wroclav,
Warszawa, Krakow: Institut Badan Literackich, Widawnictwo Polskiej akademii
nauk.
Slovnik staropolski. Tom 1 (A-C). 1953-1955. Warszawa: Widawnictwo Polskiej akademii nauk.
Slovnik ukrajns'koj movi. Tom 4. 1973. Kijv: Naukova Dumka.
Snoj, Marko. 2009. Etimoloske osvetlitve v novem slovarju slovenskega jezika. V:
Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, 23. in 24. oktober 2008. Ur.
Andrej Perdih. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Snoj, Marko. 32016. Slovenski etimoloski slovar. Ljubljana: Zalozba ZRC.
Striedter-Temps, Hildegard. 1963. Deutsche Lehnwörter in Slowenischen. Wien: Im
Kommision bei Otto Harrasovitz.
Tolkovyj slovar' russkogo jazyka s vkljuceniem svedenij o proishozdenii slov. 2007. Otv. redaktor akad. Ran N. Ju. Svedova, avtori slovarja: N. Ju Svedova - osnovnyj korpus slovarja; L. V. Kurkina i L. P. Krysin - avtory svedenij o proishozdenii slov). Moskva: Azbukovnik.
