CC BY
6Izvorni znanstveni rad
UDC 821.163.6-1.09 UDC 821.163.3-1.09
PRESEREN IN KOSESKI - PRIMERJAVA KANONICNEGA POLOZAJA IN RECEPCIJSKE ZAHTEVNOSTI NJUNE POEZIJE
Zoran Bozic
Univerza v Novi Gorici, Slovenija
Keywords: Preseren, Koseski, canon, reception, empirical study.
Summary: Jovan V. Koseski and France Preseren were poets to whom literary history attributes undisputed merits for the development of Slovenian national conscience - to the former in the mid 19th century, and to the latter from the 1860s to today. The difference is mainly in the view of the artistic value of their poetry, as Slovenian literary history attributes to Preseren the status of a top-level European poet, while it denies any significant aesthetic dimensions of the poetry of Koseski. An empirical study among Slovenian secondary school students showed that Preseren's poems are more difficult to understand than Koseski's poems, mainly due to the many abstract metaphors. Namely, almost half of the surveyed participants attributed greater artistic value toXVI. glosa by Koseski than to Preseren's Glosa.
Uvod
Raziskovanje kanonskih in recepcijskih znacilnosti poezije Franceta Preserna je pokazalo, da je Preseren se dandanasnji visoko cenjen slovenski romanticni pesnik, ceprav empiricne raziskave dokazujejo veliko recepcijsko zahtevnost njegovih osrednjih pesmi (Bozic, 2007). Zato so za obravnavo teh pesmi v srednji soli potrebne didakticne prilagoditve, med katerimi se je kot najustreznejsa pokazala prozifikacija (Bozic, 2008b). Tudi primeijava s poezijo Jozefa Zemlje in Simona Jenka izpricuje, da Presernove pesmi zaradi arhaicnosti, metaforicnosti in invertiranosti pesniskega jezika povzrocajo vecje tezave pri razumevanju in dozivljanju (Bozic, 2008a in 2007).
Posebej zanimiv literarnovedni izziv predstavlja primerjava Presernovih pesmi s poezijo Koseskega,1 ki je bil Presernov sodobnik in na prelomu prve v drugo polovico 19. stoletja celo pomembnejsi nacionalni pesnik.
1 Janez Vesel - Koseski (1798-1884), pesnik in prevajalec. Po studiju prava na Dunaju in v Gradcu je bil usluzbenec pri financnem ravnateljstvu za Primorsko. Je avtor prvega slovenskega soneta Potazba (1818), prevajal pa je poezijo Homerja, Goetheja, Schillerja, Byrona, Bürgerja, Uhlanda, Chamissa idr. (ES 5: 313).
Raziskovalna domneva je, da med recepcijsko zahtevnostjo pesmi Preserna in Koseskega nikakor ni tako velike razlike, kot se se danes obicajno misli. Ta domneva temelji na spoznanju, da so v dolocenem obdobju tako Koseskega kot Preserna brali z navdusenjem, ceprav ju niso dobro razumeli.
Glede na to, da je odnos med Presernom in Koseskim (recepcija njune poezije, njeno literarno vrednotenje in njen pomen za razvoj slovenske narodne zavesti) eden ne povsem razresenih problemov slovenske literarne vede, kot na koncu svoje studije Jovan Vesel Koseski: vprasanje literarne zgodovine meni Andrej Inkret,2 v sodobni srednji soli pa je poezija Koseskega glede na Presernovo povsem marginalizirana,3 sem se namenil empiricno raziskati, kaj nam glede te problematike pove recepcija sodobnega srednjesolca.
Preseren in Koseski v slovenski literarni zgodovini
Na prvi pogled med obema pesnikoma ni nobene podobnosti, pri cemer ne gre samo za Malavasicevo metaforicno opredeljeno razliko med "ranjenim labudom" in "bistrovidnim orlom", ki je nastala se za casa Presernovega zivljenja,4 pac pa tudi za njegovo domnevo, da so pesmi Koseskega precej teze razumljive kot Presernove. Lahko bi celo trdili, da v slovenski literarni zgodovini ni mozno enakovredno sobivanje dveh tako razlicnih pesnikov, kar ponazarja dejstvo, da je Josip Stritar v slabih treh letih na slovenskem pesniskem prestolu ustolicil Preserna (Stritar, 1866) in detroniziral Koseskega, ko mu je v Kriticnih pismih leta 1868 ocital, da mrcvari slovenski jezik, saj poljubno krajsa ali daljsa besede, jim spreminja pomene in nekriticno uporablja besede iz drugih slovanskih jezikov (Stritar 1955).5 Andrej Inkret govori v zvezi s Stritarjevo kritiko pesmi Koseskega celo o "smrti Veselove poezije", ki se je "razkrila za lazno ali izcrpano, za
2 "S tem, ko so se odprla specificna vprasanja o poeziji in o poeticnem, problemi funkcionalisticne poezije po vsem videzu se niso bili do kraja razreseni in odpravljeni" (Inkret, 1971: 72).
3 Veljavni ucni nacrt za pouk slovenscine v gimnazijah ne predvideva solske obravnave pesmi Koseskega niti kot prostoizbirnega besedila, zato je tudi ne najdemo v berilu Svet knjizevnosti 2, pac pa imajo Branja 2 sonet Potazba in eno kitico pesmi Kdo je mar?.
4 Z danasnjega zornega kota bi bilo treba Paternujevo pejorativno oznako te vendarle pomembne in pronicljive Malavasiceve ocene, ces da gre za "nacionalni moralizem" (Paternu, 1989: 5) zavrniti kot enostransko in pretirano. Tudi izjava Ahacica, da je "leto 1847 prineslo ze prvo Koseskemu bolj in Presernu manj naklonjeno oceno" (2006: 14), je sporna, saj Malavasic ves cas predstavlja pesnika kot povsem enakovredna.
5 Zgovorno je tudi dogajanje ob stoletnicah rojstev obeh pesnikov, saj je imelo praznovanje obletnice Koseskega leta 1898 zgolj lokalni pomen (Inkret, 1971: 7), leta 1900 pa je Ljubljanski zvon izdal Presernov album, obenem pa so se zacele priprave na postavitev Presernovega spomenika sredi Ljubljane, kar je simbolicno pomenilo prisvajanje Presernovega pesniskega genija tako z liberalne kot s klerikalne strani, ki ga je se v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja obsojala in zavracala (Mahnic, 1887; Juric, 1891).
kvazi-poezijo, pesem za definitivno in zaprto, apoeticno verbalno strukturo" (n. d.: 6-8).6
Zato ni nepricakovano, da je v literarni zgodovini 20. stoletja, ki je Presernu priznavala visoko umetnisko vrednost in razen redkih izjem tudi recepcijsko dostopno poezijo, poezija Koseskega obveljala za neestetsko in recepcijsko problematicno, kar nazorno povzema ze Andrej Inkret: "Vsi literarni zgodovinarji, ki smo jih omenili zgoraj (Ivan Prijatelj, Lino Legisa, Anton Slodnjak in Joze Pogacnik, op. Z. B.) in ki so danes brez dvoma med najbolj priznanimi in uglednimi, so si tako rekoc identicni v tem, da je poezija Jovana Vesela Koseskega samo na videz poezija, de je preracunana le na zunanje ucinke, narodno reprezentanco, bahastvo, a brez lepote in resnice, retoricno toga, cudna, nerazumljiva, brez okusa, konformisticna, rutinska in formalisticna, da je izraz neumetniske manire, poprecnega misljenja in custvovanja svojega casa itn." (n. d.: 43).
Dejansko pa imata poeziji Preserna in Koseskega tudi nekatere sticne tocke. Ker je Inkretov osrednji namen vsaj delna rehabilitacija poezije Koseskega kot narodotvornega proizvoda, ob ponovnem sklicevanju na literarno zgodovino ugotavlja in tudi sam poudaija, da je bila ta "evidentno neumetniska" poezija "izredno ucinkovita in produktivna v svojem sodelovanju v slovenskem nacionalnem gibanju" (n. d. 44). Korak naprej je sel Igor Grdina v razpravi Jovan Vesel Koseski, poet in glasnik slovenske mescanske dobe (1991), ki podobno kot Inkret priznava Koseskemu, da je "na neki na moc pomembni, celo odlocilni stopnji svojega razvoja slovenski clovek Vesela neogibno potreboval", ker je "bila beseda Koseskega s svojimi historicnimi utemeljitvami narodnih zahtev /.../ nujna" (n. d.: 274), saj je prispeval tudi delno rehabilitacijo poetike Koseskega. Grdina trdi, da je "pesniski nastop Koseskega v letu 1818 sprico dejstva, da prinasa prvi sonet slovenskega jezika, te pozneje pri nas tako prestizne poetiske forme, po vsej pravici znamenit" (n. d.: 271) in da je Koseski "s svojim sonetom Potazva nadvse pomemben vezni clen med Vodnikom in Presernom" (n. d.: 273).
Poleg tega Grdina razbira v pesniskem jeziku Koseskega vpliv klasicisticne poetike7 in loci po pesniski kvaliteti dve ustvarjalni obdobji Koseskega, bolj kvalitetno od leta 1818 do 1852 in manj kvalitetno od leta
6 Naravnost paradoksalno je dejstvo, da za Preserna pomeni izid njegovega izbranega dela (Poezije 1947) zacetek sirse druzbene promocije, za Koseskega pa se je po Inkretu "depoetizacija poetske proizvodnje" definitivno koncala prav z natisom njegovih izbranih del pri Slovenski matici leta 1870 (n. d.: 36/37).
7 Pri Ahacicu (2006: 28) dobi bralec vtis, da je to izvirno spoznanje, dejansko pa ga Grdina povzema po Paternuju (1962: 266) in to tudi korektno navaja v opombi (n. d.: 274).
iS52 do iS70.S Kljub Grdinovemu utemeljenemu prevrednotenju pa "uradna" literarna zgodovina se danes ne priznava poeziji Koseskega nikakrsne estetske vrednosti, saj v zadnjem pregledu slovenske knjizevnosti Joze Pogacnik zapise o poeziji Janeza Vesela, da "je bil njen estetski prostor v glavnem nicev, kar pa ni mogoce trditi za njeno druzbenozgodovinsko dejavnost, ki ima v zedinjevanju narodnih sil precejsen pomen" (Pogacnik, i99S: 2Si).9 Lahko bi torej rekli, da je kljub razlikam v estetski podobi in recepcijski dostopnosti poezija Koseskega na zacetku druge polovice 19. stoletja opravljala podobno narodotvorno vlogo kot Presernova v zadnjih desetletjih tega stoletja in kasneje.
Najnovejsa razprava, ki postavlja poezijo Koseskega v novo luc, pa je temeljno delo Kozme Ahacica Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega10 iz leta 2006, zal brez pesmi, ki so nastajale po letu iS52. Ahacic s temeljito jezikovno analizo pesmi iz prvih dveh obdobij Veselovega ustvarjanjan prepricljivo zavrne splosno sprejeto mnenje, da si je Koseski "nenavadne besede v svojih pesmih vsevprek izmiSljeval",12 saj ugotavlja, da "le polovice odstotka besed, ki jih je v obravnavanih pesmih rabil Koseski, ne najdemo v sodobnem SSKJ ali v Pletersnikovem slovarju iz i9. stoletja" (n. d.: 7).
Druga podobnost med pesnikoma pa izhaja iz tega, da so tako kot Presernove tudi pesmi Janeza Vesela dozivljale povsem nasprotujoce si ocene glede razumljivosti oz. recepcijske zahtevnosti. Ce je Fran Malavasic podvomil o tem, da so pesmi Koseskega splosno razumljive, je njegov sodobnik Janez Trdina menil, da "kar zadene jezik pesmi, kar zadene lepoznanstvo celega sestavka, kar red misli in smislov, moramo pa brez pomisljevanja Koseskega prvega slovenskega pisatelja imenovati in ga tudi
8 Na taksno razlocevanje napotuje ze Trdina, ki v postumno objavljenih spominih pise o tem, s kaksnim navdusenjem so izobrazenci sprejemali pesmi Koseskega iz prvega obdobja, nato pa dostavlja, da se "poznejse poezije njegove niso znale pridobiti takovega priznanja in ugleda" (1951: 502/503).
9 O trdozivosti ze prezivelih stalisc literarne zgodovine pricata Grdinova in Kosova ocena pesmi Kdo je mar?. Grdina zapise, da je pesem Koseskega "morebiti najpopolnejsa izpoved optimisticnih nazorov staroslovencev", ki je bila na prelomu polovice 19. stoletja "na Slovenskem svetovno znana uspesnica" (n. d.: 283), Kos pa se pet let kasneje v svojem slovstvenem pregledu trdi, da je pesem "pretiran posnetek Vodnikovega Zadovoljnega Kranjca, vendar brez svezih in pristnih nacel razsvetljenstva, ampak s pretirano, skoraj komicno pohvalo slovenskega talenta" (1996: 118). Poleg tega Ahacic prepricljivo pokaze, da nimata Zadovoljni Kranjec in Kdo je mar? skoraj nic skupnega (2006: 76).
10 Knjizica ima podnaslov Vsebinski opis, okoliscine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokriticni aparat ter diplomaticni in kriticni prepis pesmi 1818-1852.
11 Ahacic loci tri obdobja: od 1817 do 1821, od 1844 do 1852 in od 1852 do 1879.
12 Ahacic meni, da so "trditve o njegovi jezikovni praksi ter koseskizmih doslej temeljile zgolj na obcutku in ne na empiricnih podatkih" (n. d.: 7).
po tej plati nad Preserna povzdigniti" (Trdina, 1952: 203).13 Ce bi bilo mnenje Trdine povsem osamljeno, bi ga lahko mirno zanemarili, vendar pa je cez pol stoletja ob stoti obletnici rojstva Koseskega Fran Levec14 menil ne samo, da so pesmi Koseskega "v Slovencih zbudile narodno zavednost in silno povzdignile narodni ponos", zato je Koseski "nas prvi in nas najvecji politicni pesnik, s katerim se glede fakticnega uspeha nobeden nasih pesnikov ne more primerjati, niti Preseren ne", ampak celo to, da je Janez Vesel "s svojimi drznimi, nenavadnimi zvezami in obrati in s svojim nepricakovanim besedosledjem gibcen in okreten naredil nas pesniski jezik" (Levec, 1898: 208).15
Ceprav je Pogacnik v Slovenski knjizevnosti I se lahko odpravil stalisce Janeza Trdine z mnenjem, da je bila "tudi Trdinova sodba o Koseskem rezultat nekaksne kolektivne psihoze" (n. d.: 281), ki se je pojavljala v casu marcne revolucije, pa bi tudi on moral resno jemati precej kasnejso Levcevo oceno. Zato sem se odlocil, da ta protislovna stalisca slovenske literarne zgodovine o poeziji Koseskega in o njenem razmerju do Presernove poezije preizkusim in osvetlim s primerjalnim preverjanjem kognitivnega odziva pri slovenskih srednjesolcih.
Recepcijska zahtevnost Presernove Glose in XVI. glose Koseskega
To empiricno raziskavo sem izvedel na zacetku solskega leta pri dijakih drugega letnika ekonomske gimnazije (v enem oddelku in eni skupini je skupaj sodelovalo 43 dijakov, vecinoma dekleta). Za primerjavo sem izbral dve po obliki skoraj identicni pesmi, in sicer Presernovo Gloso in XVI. gloso Koseskega iz njegovega izbranega dela z naslovom Razne dela pesniske in igrokazne (n. d.: 464/465),16 ki je ena od sestih z izvirnim
13 Trdina gre v svoji pozitivni oceni celo tako dalec, da vidi v pesmih Koseskega visoko estetsko vrednost: "Videli smo tu prekrasen razcvet svoje materinscine, videli neskoncno visokost, krepost in lepoto svojega jezika in smo bili nanj prvikrat v popolnem pomenu besede ponosni." (n. d.: 203)
14 Levec (1846-1916) je bil literarni kritik in zgodovinar, urednik in solnik. Na Dunaju je diplomiral iz jezikov, kasneje v Gradcu pa iz zgodovine in zemljepisa. V Ljubljani je pouceval in ravnateljeval na realki in na uciteljiscu. Deset let je bil glavni urednik Ljubljanskega zvona in je avtor prvega slovenskega pravopisa (1899) (ES 6: 157/158).
15 Ahacic pregledno navaja sodbe o Koseskem na str. od 13 do 29. Utemeljeno prinasa zelo izcrpne odlomke iz ocen Malavasica, Trdine in Slodnjaka, Levcevo izjemno pozitivno vrednotenje pa odpravi z manj pomembnim navedkom (n. d.: 25). Zato lahko prevec posploseno zapise: "Sodbe o Koseskem so se z leti spreminjale. Vedno manj so mu bile naklonjene, vedno manj so govorile o njegovi poeziji in vedno vec o tem, koliko slabsi je od Preserna" (n. d.: 13).
16 V posebnem poglavju z naslovom Jugo - Evropejski glosar ali Slovenski glasnik je zbranih 22 glos razlicne dolzine (od ene do petih kitic). Koseski si je namrec za vecino gesel sposodil razlicno dolge odlomke iz pesmi znanih slovenskih pesnikov (Preseren se pojavi osemkrat, Vodnik pa petkrat), ki jih je celo samovoljno prenarejal. Iz osme kitice Turjaske Rozamunde je
geslom. Zaradi ponazoritve vsebine te slabo poznane pesmi navajam geslo v celoti: "Upa barva je zelena, / Vse nasprotnike pognala / Bo Slovenja prerojena I Jih ko cresnje pozobala". Glosi imata razlicno tematiko (Preseren bivanjsko, Koseski pa domoljubno), poleg tega pa zelo dobro ponazarjata razliko med pesimisticnim in optimisticnim odnosom do druzbene stvarnosti.17
Dijaki so pri uri slovenscine dobili vprasalnik z naslovom Razumevanje klasicne poezije (empiricni preizkus) z obema pesmima in dodanimi nalogami ter naslednjim navodilom: "Pozorno preberi obe pesmi in resi naloge na desni strani (obkrozi pravilen odgovor oz. s svojimi besedami v eni povedi zapisi vsebinoIsporocilo kitice). Podcrtaj tudi ustrezni trditvi na koncu vprasalnika".iS Ze takoj po poteku preizkusa so nekateri dijaki izjavljali, da jim je bila bolj razumljiva glosa Koseskega, ceprav so Presernovo pesem vecinoma poznali, saj se je po tedanjem ucnem nacrtu obravnavala ze v osnovni soIí.19 Dejansko sta dve petini dijakov menili, da jim je Koseski nedvomno bolj razumljiv, ceprav je vecina za recepcijsko manj zahtevno vendarle proglasila Presernovo pesem. Sam preizkus kognitivnega odziva pa je prinesel naslednje rezultate:20
npr. nastalo tole: "Ni nevesti vsec beseda, I Malo ji govor dopade, I Barva jo polije bleda, I Zlo zakrivi lica mlade, / Ojstro zenina pogleda, / Jezo vsim spoznati dade" (n. d.: 457).
i7 Ceprav se Presernova Glosa na prvi pogled konca ohrabrujoce, v resnici izraza pesnikovo nemoc, saj se mora iz nelepe resnicnosti, ki ni naklonjena ne njemu ne njegovim pesmim, zatekati v prostore lastne domisljije, podobno kot poet v Baudelairjevi simbolisticni Pesmi o albatrosu.
iS V prvih dveh kiticah vsake pesmi sem preverjal kognitivni odziv dijakov z nalogo izbirnega tipa (nizja raven bralnega razumevanja po Pecjakovi), v zadnjih dveh kiticah pa z nalogo odprtega tipa (najvisja raven bralnega razumevanja po Pecjakovi). Naloga na koncu vprasalnika je bila odlocevalnega tipa (dijaki so se morali odlociti, katero besedilo jim je bolj umetnisko/razumljivo), z njo pa sem preverjal se emocionalni odziv. Za ponazoritev navajam nalogi, ki se nanasata na drugo kitico obeh glos:
PRESEREN: Kranjci javno zanicujejo a) evropske in slovenske pesnike, b) evropske pesnike, slovenske pa cenijo, c) slovenske pesnike, evropske pa obcudujejo in tudi berejo. KOSESKI: Slovenci bomo v prihodnosti uspeli, ce a) se bomo drzali zakonov obstojece drzave, b) ne bomo zavidali Nemcem nadvlade, c) se bomo uprli in pregnali cesarja.
19 Ob tem se je treba zavedati, da so glose Koseskega recepcijsko zahtevnejse od njegovih pesmi do leta 1852, saj "tudi sicer vecina besed, ki so jih ocitali Koseskemu kot koseskizme, izhaja iz njegovih prevodov ali iz izvirnih pesmi, nastalih v zadnjem oddobju njegovega ustvarjanja" (Ahacic, 200б: 33).
20 Vsaka pravilna resitev je prinesla eno tocko, tako da je posamezen dijak lahko zbral najvec stiri tocke oz. vsi skupaj v posamezni kitici najvec 43 tock in v celotni pesmi maksimalno 172 tock.
RAZUMEVANJE KLASICNE POEZIJE
GLOSA (Preseren) XVI. GLOSA (Koseski)
I. kitica 38 I. kitica 31
II. kitica 14 II. kitica 22
III. kitica 10 III. kitica 30
IV. kitica 7 IV. kitica 21
SKUPAJ DOSEZENE 69 SKUPAJ DOSEZENE 104
TOCKE TOCKE
SKUPAJ MOZNE 172 SKUPAJ MOZNE 172
TOCKE TOCKE
ODSTOTEK 40,1 ODSTOTEK 60,5
Najprej lahko ugotovimo pomembno razliko med odgovori, saj sta pri Koseskem enakovredna rezultata na nizji in najvisji ravni, pri Presernu pa je skupni rezultat na najvisji ravni (zapis sporocila) trikrat slabsi kot skupni rezultat na nizji ravni (izbira ustrezne trditve). To pomeni, da dijaki v Presernovih pesmih laze razberejo delne pomene, dekodiranje celote pa jim povzroca velike tezave.21 Koncni rezultat (40,1 % moznih tock pri Presernovi Glosi in 60,5 % moznih tock pri glosi Koseskega) ne samo, da potrjuje obcutek dveh petin dijakov, da je poezija Koseskega v tem primeru recepcijsko manj zahtevna22 od Presernove, kar se ne sklada s prevladujocimi trditvami slovenskih literarnih zgodovinarjev, ampak
21 Izjemno veliko razliko med razumevanjem prve in druge kitice Presernove Glose lahko po eni strani pripisemo relativno lahki izbiri med tremi trditvami pri prvi kitici (Znani evropski knjizevniki so a) bili zaradi svojih leposlovnih del zelo ugledni, b) imeli sreco v zivljenju, c) imeli tezko in nesrecno zivljenje), po drugi strani pa dejstvu, da je druga kitica nedvomno recepcijsko precej bolj zahtevna, saj je imel tezave z njenim razumevanjem celo Fran Levstik (Levstik, 1956: 410).
22 Seveda se moramo pri tem jasno zavedati, da bi izbira kaksne druge, bolj hermeticne glose Koseskega ali kaksne bolj preproste Presernove pesmi (glede na to, da je dosedanja razprava potrdila velike razlike v recepcij ski zahtevnosti Presernovih sonetov) dala tudi precej drugacne rezultate. Za ponazoritev navajam tezko razumljivi gesli XV. in XVII. glose Koseskega (n. d.: 462/463, 465/466):_
Um ljubezni misli v glasih, Je Slovenja mirna gora,
Prenevkreten je prevdar, Srec in del prijazni zneski,
Najde plodno jedro vcasih, Vcasih tujcu reci mora:
Ponavadno stakne kvar. Snezne kepe niso treski.
ponovno dokazuje tezko razumljivost nekaterih Presernovih pesmi iz zrelega obdobja.23
Tudi v tem primeru za ilustracijo kognitivnega odziva na najvisji ravni bralnega razumevanja navajam po eno povsem pravilno in povsem nepravilno resitev za posamezno kitico (zadnji dve kitici pesmi - zapis sporocila):
POPOLNO RAZUMEVANJE POPOLNO NERAZUMEVANJE24
PRESEREN
3 Pesnika vedno doleti nesreca, slepar pa se znajde in obogati. Nekoc je bil pevec reven, zdaj pa si kupuje grascine.
4 Pevec ne rabi materialnih dobrin, njemu so zadosti pesmi, narava ... Si kupi sezida grad a na koncu nima denarja za zivet.
KOSESKI
3 Zaradi gorja in napadov se bodo slovenski mozje zdruzili in se uprli. Po vojni bo veliko solz, muk, skode. Ampak vse se bo lepo uredilo.
4 Tuje drzave vdirajo v Slovenijo, a ko bo ta pripravljena, bo vse premagala. Slovenci smo sami nakopali tezave. Ker se ne ve, kdo je, se med seboj kregamo.
Predvsem zadnja kitica Glose izpricuje, kako zahtevna je Presernova metaforika: dijaki so informacijo iz tretje kitice "letos kupi si grajsino" povezovali z vsebino cetrte kitice in tudi metaforo "koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja" brali povsem dobesedno oz. realisticno. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je bilo ob glosi Koseskega zapisanih zelo malo primerov popolnega nerazumevanja, saj dijaki v dvomih sploh niso poskusili izraziti moznega sporocila, ampak so pustili prazno, pri Presernu pa praznih mest skoraj ni bilo, saj so bili dijaki ocitno prepricani, da Preserna, ki so ga ze obravnavali v osnovni soli, kolikor toliko razumejo. Ugotavljam, da je v glosi Koseskega sicer kar precej neznanih besed,
23 Nizek rezultat ob merjenju kognitivnega odziva na Presernovo Gloso tudi dokazuje, da obravnava te zahtevne pesmi v osnovni soli ni opravljena didakticno ustrezno ali pa je enostavno prezgodnja.
24 Za dodatno ponazoritev navajam se nekaj primerov nerazumevanja Presernove pesmi: Lahko si bogat, vendar ce po srcu nisi dober, te ne bo nihce ljubil. - Z delom se lahko obogati in da pevec, ko gre v tujino, da je srecen v ljubezni. (3. kitica); Pesnik se ne ustavi pisati pesmi, ceprav je slepar ze v gradu, polnem zlata. - Ni nehal peti tudi ko je bil poln denarja, v gradu zivi sam (4. kitica).
neobicajnih besednih zvez in tudi nerazumljivih verzov (npr. "Ta se bo verteti znala, I z djanjem svoj prospeh iskala" ali "Rece strupne, vcasi mastne, / puha na Slovenjo vbogo"), da pa kot celota predvsem zaradi manj zahtevne metaforike vendarle deluje bolj razumljivo.25
Na koncu vprasalnika sem preverjal se emocionalni odziv dijakov z vprasanjem o tem, katera pesem se jim zdi bolj umetniska, s cimer sem zelel potrditi ali problematizirati soglasno mnenje literarnih zgodovinarjev 20. stoletja o popolni odsotnosti estetske razseznosti v poeziji Koseskega. Vecina dijakov je sicer za bolj umetnisko proglasila Presernovo Gloso,26 kar iS-im dijakom od 43-ih pa so se bolj umetniski zdeli verzi Koseskega.27 To precej nepricakovano stalisce lahko razumemo kot podporo ocenama Janeza Trdine in Frana Levca, ki sta pozitivno vrednotila Veselov pesniski jezik,2S lahko pa tudi kot razliko med estetskim okusom literarnovedne elite in literarnimi preferencami vecine srednjesolcev, ki (ce sploh berejo) berejo drugacno, precej bolj nezahtevno in estetsko neizrazito literaturo, na kar je pred mnogimi leti opozarjal ze Fran Grivec, ko je primerjal bralni okus pesnika Josipa Murna - Aleksandrova z bralnimi preferencami njegovih sosolcev (Prijatelj i952: VII/VIII).
Nikakor ni nemogoce, da tudi na danasnje mlade bralce custveno pozitivno deluje predvsem optimisticna, mestoma celo bojevita poezija Koseskega, ki je v popolnem nasprotju s Presernovo pesmisticno in tudi defetisticno poezijo, zaradi poistovetenja z domoljubnimi idejami Koseskega pa dozivljajo tudi njegovo poezijo kot bolj umetnisko. Dejansko je v glosi Koseskega veliko mest ("Pomenljiva bo premena, / rasla bo narodu cena"; "Zdruzila pogumne sine / bo Slovenja prerojena"; "Ko zabliska doba djanja, I vergla proc odejo spanja, I jih ko cresnje pozobala"), ki krepijo narodno samozavest. Po prepricanju Andreja Inkreta gre celo za
25 Domnevam, da gre za zelo podoben psiholoski mehanizem kot pri dekodiranju besednih pomenov (ne beremo posameznih crk, ampak besedo kot celoto), ko brez vecjih tezav preberemo besedilo, ceprav imata v vsaki besedi po dve crki zamenjani mesti. Kot navaaa Dovic, sodobna teorija branja "trdi, da ne shranjujemo posameznih stavkov ali nizov, temvec posamezne stavke rekodiramo s pomocjo tekstne teme, ki prevzame organizacijsko funkcijo med koncepti in njihovimi medsebojnimi odnosi" (2004: 53).
26 Seveda glede na to, da so dijaki zelo verjetno prepoznali pesem kot Presernovo, v tej oceni lahko prepoznamo tudi vpliv halo efekta solske oznake Preserna kot "pesnika, ki je slovensko poezijo povzdignil na evropsko raven".
27 Se Grdina, ki priznava doloceno estetsko vrednost pesmim Koseskega iz prvega in drugega ustvarjalnega obdobja, v prenekaterih pesmih Jugo - Evropejskega glosarja razbira pesnika kot "privatniskega verzekovca bidermajerskih razseznosti" (n. d.: 2S2).
2S Pri tem sta se oba sklicevala bodisi na lastno dozivljanje bodisi na dozivljanje sodobnikov Koseskega. Ocitno gre za veliko relativnost sodbe o tem, kaksna je umetniska poezija, saj tudi Ahacic trdi, da njegova jezikovna analiza "potrjuje teznjo Koseskega k iskanju starih, nenavadnih besed ter h koncipiranju jezika, ki bi deloval nenavadno in zato bolj umetnisko" (n. d.: 30).
"militantno nacionalno pesnistvo", ki je drugacno od Presernove poezije in precej blize nekaterim pesmim Simona Jenka, npr. njegovemu Naprej oz. medvojni himni Naprej, zastava Slave! (n. d.: бб).
Koseskemu je namrec uspelo, da je bil v svojem narodnoosvoboditvenem angazmaju precej bolj radikalen kot Preseren (v XVI. glosi najdemo bojevitejse verze kot sta "V sovraznike 'z oblakov / rodu naj nas'ga tresci grom", npr. "Vmolknulo nam bo prasanje, I kaj cez nas Germanja gode. / Nej nastopi doba plena, / gazi kri se do kolena"),29 pa vendar ni imel nikoli takih tezav s cenzuro oz. je bil celo osrednji pesnik Bleiweisovih Novic (Inkret, 1911: б 1-70) in po Levcevem trdnem prepricanju sploh prvi slovenski politicni pesnik. Koseski je dovolj spretno uveljavljal politicno zahtevo po zedinjeni Sloveniji, s tem da je pozival na upor zoper agresivno nemstvo, vendar v legalnih okvirih tedanje drzave,3Q poleg tega pa je ze od objave prve pesmi (sonet Potazba) z apologijo krscanstva in monarhije ostajal v okvirih staroslovenskega gesla "Vse za vero, dom, cesarja!".
Lahko bi celo rekli, da je Janez Vesel uporabljal taktiko prikritega sporocila, enako kot Preseren, ki je bil z njo v Zdravljici sicer neuspesen,31 saj se ni mogel izogniti cenzuri, pac pa mu je to izvrstno uspelo v Licovovih strelcih32 in v Krstu pri Savici33 Zato bi bilo vec kot primerno, da bi bila v prihodnjih gimnazijskih ucnih nacrtih ob Presernu predvidena tudi
29 Prim. se verze iz Vojaske, ki je nastala istocasno kot Presernova Zdravljica: "Nabita je risanca, / ojster je mec, / obilno v kartusu je blaga, / v junaskimu sercu poguma se vec, / na vraga, o bratje, na vraga!" Ahacic sicer trdi, da pesem "ni bila pisana proti nobenemu dolocenemu sovrazniku" (n. d.: 63), vendar je iz seste kitice razvidno, da gre za sovraznike Slovanov.
30 VXVI. glosi Koseski na zacetku zapise "Kar na kose je razdjano / med narode tuje bilo, / bo po splosni zelji gnano / se v Slovenjo prerodilo, / to je vsi Evropi znano", v drugi kitici pa takole napove nacionalni preporod: "Po pravilih scer postave, / po zakonu v blesk drzave, / vse nasprotnike pognala".
31 Preseren je skusal omiliti dejansko sporocilo Zdravljice, da je treba takoj pregnati nase sovraznike, s tem da je v sedmi kitici pozival k miroljubnemu sozitju vseh narodov sveta.
32 Gre za prevod Körnerjeve pesmi Lützow's wilde Jagd. Preseren je verz "Das Vaterland ist ja gerettet" (domovina je vendarle resena) spremenil v "saj prostost iz smrti izvira" in tako preko nemske domoljubne pesmi izrazil slovensko narodnoosvobodilno idejo (Paternu, 1976: 178/179).
33 Dovic (2004: 72) po Schmidtu navaja nemsko izkusnjo iz druge polovice 18. stoletja, ko je "vloga posrednika v tem casu zaznamovana tudi s cenzuro, ki ima izredna pooblastila in je dejavna tako pred tiskom kot po njem". Schmidt ugotavlja, da "proti cenzuri avtorji in zalozniki nimajo nobene pravne moznosti, zato se v sistem vgradi samocenzura, s katero udelezenci preprecujejo nenehne zunanje posege v delovanje sistema". Seveda bi bila popolna spekulacija, ce bi to taktiko pesniske mimik^ije povezali tudi z bombasticnim, pogosto teze razumljivim pesniskim slogom Koseskega. Ce pa je Janez Vesel zavedno ali nezavedno tudi na nacin delne hermeticnosti pesniskega izraza sploh lahko pomembno sooblikoval pozitivno slovensko samopodobo, moramo danes dejansko razmisliti o njegovi celovitejsi rehabilitaciji.
obravnava kaksne pesmi Koseskega, predvsem z ucnim ciljem spoznati razliko med metaforicnim "preganjanim labudom" in "bistrovidnim orlom" in pravicno ovrednotiti pomen obeh pesnikov za slovensko narodno in kulturno zgodovino.
Literatura:
Ahacic, Kozma, 2006. Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega. Ljubljana:
Slavisticno drustvo Slovenije. Askerc, Anton (ur.). 1900: Presernov album (1800-1900). Ljubljana: Ljubljanski zvon.
Bozic, Zoran, 2007. Sprejemanje Presernovih pesmi: razumevanje, nerazumevanje,
obozevanje. U: Slavisticna revija 55/4. S. 653-674. Bozic, Zoran, 2008a. Krst pri Savici in Sedem sinov: razumevanje, dozivljanje,
vrednotenje. U: Jezik in slovstvo 53/2. S. 5-20. Bozic, Zoran, 2008b. Problem prvega branja Krsta pri Savici (empiricna raziskava). U: Knjizevnost v izobrazevanju - cilji, vsebine, metode (Obdobja 25). Ur. B. Krakar Vogel. Ljubljana: Filozofska fakulteta. S. 369-381. Dovic, Marijan, 2004. Sistemske in empiricne obravnave literature. Ljubljana: Zalozba ZRC.
Grdina, Igor, 1991. Jovan Vesel Koseski, poet in glasnik slovenske mescanske dobe. U: Obdobje slovenskega narodnega preporoda (Obdobja 11). Ur. M. Kmecl. Ljubljana: Filozofska fakulteta. S. 271-284. Inkret, Andrej, 1971. Jovan Vesel Koseski: vprasanje literarne zgodovine. Maribor: Zalozba Obzorja.
Juric, Ivan (J. J.), 1891. Ljubezen v Petrarkovih rimah z ozirom na slovenskega
lirika - prvaka. Rimski katolik. S. 269-275, 314-322, 369-379. Kos, Janko, 1996. Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS. Levec, Fran, 1898. Ob stoletnici Janeza Vesela Koseskega. Anton Knezova
knjiznica: V. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica. S. 191-209. Levstik, Fran, 1956. Nekoliko tezjih reci v Presernu. Zbrano delo VI.
Ur. A. Slodnjak. Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije. S. 200-234. Mahnic, Anton, 1887. Dvanajst vecerov: pogovori doktorja Junija z mladim
prijateljem. Gorica: samozalozba. Paternu, Boris, 1962. Estetske osnove Levstikove literarne kritike. Ljubljana: Slovenska matica.
Paternu, Boris, 1976. France Preseren in njegovo pesnisko delo 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Paternu, Boris, 1989. Modeli slovenske literarne kritike (Od zacetkov do 20. stoletja).
Razprave (Dissertationes) XII. Ur. D. Moravec. Ljubljana: SAZU.
Pecjak, Sonja, 1993. Kako do boljsega branja: tehnike in metode za izboljsanje
bralne ucinkovitosti. Ljubljana: Zavod RS za solstvo in sport. Pogacnik, Joze, 1998. Slovenska knjizevnost I. Ljubljana: DZS. Preseren, France, 1965. Zbrano delo I. Ur. J. Kos. Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije.
Prijatelj, Ivan, 1952. Izbrani eseji in razprave II. Ur. A. Slodnjak. Ljubljana: Slovenska matica.
Stritar, Josip, 1866. Presirnovo zivljenje in Presirnove poezije. V: Pesmi Franceta
Presirna. Ljubljana: H. Nicman. Stritar, Josip, 1955. Kriticna pisma I-VI. Zbrano delo VI. Ur. F. Koblar. Ljubljana:
Drzavna zalozba Slovenije. S. 48-88. Trdina, Janez, 1951. Moje zivljenje. Zbrano delo III. Ur. J. Logar. Ljubljana:
Drzavna zalozba Slovenije. Trdina, Janez, 1952. Pretres slovenskih pesnikov. Zbrano delo IV. Ur. A. Slodnjak.
Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije. S. 188-208. Vesel, Jovan (Koseski), 1870. Razne dela pesniske in igrokazne. Ljubljana: Matica Slovenska.
