CC BY
7INTEGRACIJA NEMSKE LITERARNE PRODUKCIJE NA SLOVENSKEM V OKVIR SLOVENSKE LITERARNE VEDE Z VIDIKA SISTEMSKEGA PRISTOPA
Urska Perenic
Univerza v Mariboru, Slovenija
The article suggests theoretical criteria for the inclusion of Slovenia-based German literary production (particularly that of the 19th century) in the framework of Slovenian literary studies. The fundamental research of this production carried out within the field of Slovenian studies as well as that done by Slovenian Germanists is listed in the first part of the article. The integration of this literature into the Slovenian studies is justified sociologically as well as by its internal aspects. The argument is corroborated by the Schmidt conception of culture as a collective national programme. In this way, Slovenian and German literary production on Slovenian territory become parts of the same research focus.
Za naslovni pojem »produkcija« - namesto bolj ustaljenega izraza »ustvarjalnost«, ki se pojavlja v nadaljevanju - sem se odlocila zato, da bi bila razvidnejsa zveza s sistemsko teorijo, iz katere izhajam pri integraciji nemske knjizevnosti na Slovenskem v slovenisticne okvire. Sistemska teorija namrec pojmuje literatura kot socialni sistem, v katerem so interaktivno povezane stiri delovalne vloge: produkcija, distribucija, recepcija in obdelava predstavljajo celoto literarnega procesa v neki dobi. Iz celostno naravnanega pristopa k literaturi, ki ne ustvarja vrednostnega razlocka med visokim-nizkim, zenskim-moskim, domacim-tujim, ampak ga zanimajo vsi komunikati, ki jim je skozi nastete literarne dejavnike v neki dobi pripisana literarnost, je razvidno, da je bila poleg slovenske tudi ta produkcija del kompleksne literarne komunikacije 19. in 20. stoletja, zaradi cesar jo je smiselno vkljuciti v literarnovedno obravnavo. Pod nemsko literarno produkcijo razumem mnozico nemskih tekstov izpod peresa eno-oz. dvojezicnih avtorjev/avtoric, ki je nastajala v okvirih multinacionalne drzavne tvorbe od 2. polovice 19. stoletja1 v slovenskem etnicnem prostoru in je bila objavljena bodisi v literarnem in domovinsko-zabavnem ali kaksnem drugem casopisju bodisi je dozivela samostojno izdajo.
Mnozico obravnav nemske literarne ustvarjalnosti na Slovenskem od 2. polovice 19. stoletja lahko razdelimo v dve vecji skupini. Na eni strani so posamezne obravnave, ki so plod nacionalne literarne vede, na drugi strani so obravnave, nastale znotraj t. i. nenacionalnih literarnih ved; v mislih imam zlasti slovensko germanistiko. Z vidika slovenista »sirokega
1 Pa tja do leta 1918.
zanimanja«, ki presega meje slovenske literature, in je se kriticen do tradicionalnega, nacionalno usmerjenega literarnega zgodovinopisja, lahko le-ta dopolni slovenisticna spoznanja.
Med vidnejsimi poskusi iz prve skupine naj omenim I. Grdino2 in M. Hladnika, ki sta se s posameznimi prispevki dotaknila nemske knjizevnosti na Slovenskem oz. njenih delnih vidikov in nakazala, v katero smer je mogoce razsiriti in obogatiti obravnavo knjizevnosti, pisane v slovenscini. Namen slovenisticnih razprav sicer ni izrecno prispevati k integraciji nemske knjizevnosti v slovenisticne okvire, vendar je na posameznih mestih iz njih mogoce sporadicno razbrati nekaj tehtnih argumentov zanjo. Tako npr. v Hladnikovih (1981; 1985) raziskavah slovenskega zenskega romana 19. stoletja ne prihaja do izraza le dvojezicnost slovenskega mescanskega bralca in njegovo povprasevanje, ki posega predvsem po nemski knjizni ponudbi iz neslovenskega prostora,3 marvec dejstvo, da je dvojezicnost dosegla tudi slovenskega literarnega proizvajalca. V mislih imam primer Luize Pesjakove in njeno dvojezicno, slovensko-nemsko avtorstvo. Ta del knjizevnosti bi si zasluzil natancnejso obravnavo4 tako z vidika pripadnosti ustvarjalca slovenskemu kulturnemu krogu kot z vidika eno- ali dvojezicnega slovenskega prejemnika. Ob slovenski zgodovinski prozi je bila nemska tvornost na Slovenskem nenazadnje pogosto premisljena strategija v vsesplosnem procesu narodnega konstituiranja. Prvi nemski pesniski poskusi Pesjakove segajo v leto 1843,5 medtem ko je leta 1885 izdala pesnisko zbirko Ins Kinderherz. V njeni zapuscini je nemska povest Marie, ki caka na temeljitejso obdelavo. Tu so obsezni dnevniski zapiski in pisemska korespondenca v nemscini. V 19. stoletju med dvojezicnimi ustvarjalci ne moremo mimo manj znane Marie Luckmann,6 omeniti pa moramo se J. Alesovca, J. V. Koseskega, Vereno Baraga, Hedwig von Radics r. (H)altenbrunner, Johanno Mario Heinrich, iz poznejsega casa pa A. Karlin, nemsko pesnistvo L. Novy, Irene Schellander, M. Doujaka itd.
2
Njegova so med drugim gesla o nemski ustvarjalnosti v Slovenski kroniki XIX: stoletja pa v ES.
Najvec povprasevanja je po publicisticnih in revialnih objavah iz nemskega prostora ter nacionalno nerelevantnih zvrsteh, kakrsna je za razliko od zgodovinskega npr. zenski roman. Hladnik (1985) ugotavlja, da je bila potrosnja slednjega kriva za nizje naklade te zvrsti v slovenski razlicici.
4 Ne pa le bibliografske omembe.
5 »Poetische Versuche 1843-44« sem prikazala v Slavisticni reviji (2006).
6 Luckmannovi sem se posvetila v dveh razpravah, ki sta navedeni v seznamu literature.
Med razpravami izpod peres germanistov7 velja omeniti zgodovinski oris nemske literarne ustvarjalnosti na Slovenskem, ki ga je v sredini devetdesetih let podal A. Janko (1995), s to problematiko pa se je ukvarjal se v nekaterih prispevkih. Njegove raziskave nemske tvornosti na Slovenskem posegajo dalec, v 16. stoletje.8 M. Birk (2002; 2003) je raziskoval nemsko zgodovinsko povest na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. V znanstveni monografiji (2000) je temeljito obdelal tudi nemsko literarno tvornost v Ilirskem listu (1819-1849), literarnem casopisu v nemskem jeziku, ki je izhajal v slovenski provinci predmarcne Avstrije. Leta 2002 je Mira Miladinovic Zalaznik izdala monografijo z naslovom Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen. Osrediscena je na nemsko literarno tvornost v domovinskem in zabavnem listu Carniolia (1833-1844). Prispevek k raziskavam nemske literature na Kranjskem je dala tudi Tanja Zigon z obravnavo casnikov za domovinske interese Triglav (1865-1870) in z obseznejso raziskavo nemskega casopisja na Slovenskem (2001). K omenjenemu je potrebno dodati posamezna diplomska dela, posvecena nemski literaturi na Slovenskem.9
Vse omenjene raziskave so tehtni prispevki k obravnavi nemske literarne produkcije v slovenskem prostoru. Dobro so podprte z argumenti in temeljijo na analizi konkretnega, najvec po nemskem casopisju objavljenega literarnega gradiva, ki je izhajalo v casu pred- in pomarcne Avstrije. Skladno s svojimi publicisticnimi okviri je ta literatura obravnavana najvec z ozirom na takratne slovenske politicne in kulturne razmere. Tako npr. Miladinovic Zalaznikova izhaja iz pojma »domovinskega«, kakor se je uporabljal v Carniolii. Nanasal se ni niti na nemski niti na slovenski nacionalizem, ampak je pomenil patriotsko delovanje v slovensko-avstrijskem duhu. V nadaljevanju pregledno prikaze, kako so se vanj vkljucevali tu objavljeni literarni prispevki ter bodisi na nacin vracanja k slovensko-slovanskim koreninam bodisi na nacin iskanja resitve slovanskega problema v soglasju z avstrijskim drzavnim okvirom na poseben nacin drzali zrcalo socasnim politicnim in kulturnim prizadevanjem
7 Ker vseh ni mogoce omeniti, se bom ustavila ob tistih, ki so kljucne z vidika 19. stoletja. Ze leta 1937 je J. Kelemina izdal knjigo Slovenacko-nemacki kulturni odnosi u srednjem veku.
8 Iz leta 1957 je disertacija Ostanki srednjeveskega nemskega slovstva na Kranjskem J. Stanonika, ki je v osemdesetih letih prispeval se vec raziskav o nemski srednjeveski knjizevnosti s slovenskega podrocja. Pisal je tudi o Almi Karlin (2004).
9 Omeniti velja vsaj: H. Kojnik, Odisejada Alme Karlin (2002), M. Mugerli Lavrencic, Nemske pesmi Lili Novy (2003), lastno diplomsko delo, posveceno slovensko-nemskim literarnim stikom na primeru koroskega pisatelja J. F. Perkoniga in katerega segment je bil skrajsan za objavo v Slavisticni reviji (2005).
naroda. (2002: 17) Med avtorji literarnih, domovinsko naravnanih prispevkov so obravnavani J. A. Babnik, L. Kordesch, R. Puff, del Presernove nemske tvornosti (ista, 2002: 29-61). Skozi objektiv domovinskega je Birk prikazal nemsko literarno snovanje v literarnem listu Illyrisches Blatt. Njegova raziskava nemske zgodovinske povesti slovenskih avtorjev, ki je nasla svoje mesto v obeh omenjenih listih, prav tako uposteva funkcionalno povezavo med literaturo in obstojecimi politicnimi razmerji moci. Izcrpno prikaze, kako so zgodovinske povesti posegale v anticno-poganske in pokristjanjevalske case, crpale snov iz zgodovine Kranjske, turskih bojev in casa Ilirskih provine ter skozi patriotsko-moralno idejno shemo sluzile zgodovinskemu utemeljevanju naroda ter tematizaciji avstrijskega patriotizma. Tudi literarne osebe so prikazane v zvezi z domovinskimi interesi, vrednotami in potrebami. (Birk, 2003)
Germanistu ni treba posebej utemeljevati svojega zanimanja za to produkcijo, saj ima trden argument ze v njeni jezikovni podlagi, kot nosilca slovenske kulture pa ga zanima, kako se je ta s svojimi posameznimi elementi kazala v nemski jezikovni preobleki ter se v danih druzbeno-politicnih okvirih razkrivala, bogatila in oplajala v dialogu z nemsko. Polozaj slovenista je nekoliko drugacen. Vpet v tradicijo nacionalega literarnega zgodovinopisja, ki je se vedno zaznamovano z lingvocentrizmom, mora reflektirati svoje pocetje in v svojem raziskovalnem krogu natancneje utemeljiti zanimanje za te literarne procese. Medtem ko se je gradiva za obdelavo nabrala ze tezko pregledna vrsta, se vedno manjka trdnejsa teoretska podlaga z metodoloskim aparatom, ki bi omenjeno pocetje podkrepila. Kot slovenista in nemcistka sem del svojega raziskovalnega casa namenila t. i. margini nacionalnega literarnega sistema. Poleg zgoraj omenjene podhranjenosti za teoretsko-metodolosko podlago sta bila motiva, ki sta me vodila in ki sta tudi argumenta za to pocetje, dva. Istocasno ju je treba razumeti kot teoretsko podlago za uvodoma obljubljeno integracijo. Kot bo razvidno iz zadnjega dela te razprave, gresta v smer empiricnosistemskega pristopa, dokler se integracija slednjic ne utemelji skozi konstruktivisticno in schmidtovsko koncepcijo kulture.
1) Na eni strani je spoznanje »o problematicnosti tradicionalne, nacionalno orientirane literarnozgodovinske vede, ki je z diahronim pristopom nacionalno »ciste« literarne proizvode v nasprotju z nacionalno »necistimi« uporabljala za to, da bi zgradila nacionalni literarni kanon in da bi tako kot kultura naroda in literatura tudi sama postala prostor konstituiranja narodne identitete« (Perenic, 2006: 244), pa je z vkljucevanjem v kulturno-politicno akcijo, ki je imela za posledico tudi selekcijo gradiva po kljucu jezika kot glavnega narodnokonstitutivnega
mehanizma, pozabljala na procese v knjizevnosti sami. Taka veda v bistveno spremenjenih okoliscinah ne zmore vec zadostiti zahtevam po intersubjektivni preverljivosti svojih rezultatov. Potem ko so s t. i. udrzavljenjem narodnosti politicno funkcijo prevzeli drugi sistemi (politicni), ji je bil namrec odvzet moment narodne konstitutivnosti in obrambnosti, njeni rezultati pa so se izkazali za nestabilne.
Taksna literarna zgodovina je kratkovidna, saj ne uposteva vrste dejavnikov10, ki jih tu strnjeno podajam kot del zgoraj napovedane teoretske podlage.
• Sem spada specifika druzbenih razmer, v katerih je ta literatura nastajala. Prikazati jih je mogoce kot dvojezicnost prostora in dobe z upostevanjem razmerja med jezikoma, pri cemer ima nemscina status drzavnega, slovenscina pa dezelnega jezika. Nemscina je iz tega razloga zdruzevala sirsi diapazon komunikacijskih vlog. S formalno-pravnega vidika je bila v primerjavi s slovenscino v nadrejenem polozaju in je pokrivala tako rekoc vsa podrocja druzbenega delovanja. Dosegla je tudi kulturo, katere del je bila literatura, tako da je bila nemska ustvarjalnost samoumevna, aktualnim razmeram povsem ustrezajoca odlocitev. Razen tega je imela nemscina razmeroma utrjen status jezika ozje druzinske komunikacije v dvojezicnih mescansko-izobrazenskih krogih, v katerih se je kalilo veliko nemskih ustvarjalk in ustvarjalcev tega casa.11
• V prid nameravane integracije govorijo socializacijski vzorci mescansko-izobrazenskih druzin 19. stoletja, iz katerih je izsla vecina nemsko pisocih slovenskih avtorjev. Njihova (zgodnja) vzgoja je obicajno potekala v nemscini, ne pa nujno v nemskem duhu, kar se kaze pozneje npr. v snovno-tematski in idejni plasti njihove produkcije. Nekateri posamezniki so se slovenscine ucili socasno ali se je priucili kasneje, na kar so vplivale spodbude iz slovenskega kroga.12 Pretezno ali samo v nemscini so pisali tudi
10 (Gl. Perenic, 2008: 214-216)
11 V sorodnem kontekstu, le da v zvezi z juznoslovanskimi knjizevnostmi, Z. Kovac prav tako pokaze, kako »razmerja moci« med kulturami in knjizevnostmi (pri cemer je ena obicajno dominantna, druga pa podrejena) niso motiv za zamejitev obzorja z eno in brisanjem druge, temvec prej za bogatitev spoznanj. Kot temelj za obravnavo medkulturnih in literarnih stikov predlaga razlicne tipe sosedstev, in sicer notranje, zemljepisno, zgodovinsko, jezikovno in konfesionalno. (Kovac, 2005: 106)
12
Tako npr. veckrat omenjena Pesjakova.
zato, ker so bili v njej bolj kompetentni, ne da bi se nujno odtrgali od slovenstva.
• Ob socioloskih aspektih, kamor spada se pripadnost te literature slovenskemu prostoru - iz katerega so se crpale spodbude zanjo -in pa ekonomski vzvodi - kar je bilo motivirano s strani obstojecih nemskih publikacijskih moznosti in je obetalo tako pridobitev sirsega recepcijskega kroga, in s tem boljse kulturno posrednistvo, kot izboljsanje piscevih eksistencnih pogojev -, je treba upostevati tudi t. i. notranje kriterije te literature.13 Producentova vpetost v slovenski kulturni krog in njegova slovanska usmerjenost prihajata v tej literaturi do izraza kot vracanje k slovanstvu, njegovim koreninam in tvorita njen snovni in motivni krogotok, za kar uporabljam izraz »slovenska komponenta«, v literaturi pa se opazno manifestira v vsebinski in idejni plasti. Ce upostevamo, da je tudi literatura v okoliscinah, zaznamovanih z odsotnostjo udrzavljene narodnosti, prevzemala vlogo politicnega ozavescanja, spada k slovenski komponenti artikulacija narodnega vprasanja v »nemski jezikovni preobleki«, ki je na poseben nacin izvrsevala vlogo kulturnega posrednistva. Sem sodi na eni strani tematizacija prepoznavalnih lastnosti, kvalitet, potreb in interesov naroda z ozirom na politicne, gospodarske in kulturne pogoje, na drugi njegovih duhovnih in materialnih dosezkov ter kolorita slovenskega etnicnega prostora z naravnimi, kulturnimi idr. posebnostmi.
Znacilen je primer nemsko pisoce slovenske pesnice Luize Pesjak,14 ki je literarne prispevke objavljala v vec nemskih glasilih na Kranjskem in kjer slovenska komponenta prihaja do izraza v njeni 1. priloznostni liriki, v kateri se subjekt vpenja v slovenski kulturni krog s cascenjem njegovih sotrudnikov,15 2. v slavilni pesmi vladarski hisi, v kateri
13
Vecinoma v ozji povezavi s socio-kulturnimi pogoji.
14 Povzemam po svoji razpravi »Teoreticni nastavki v vkljucevanju nemskega opusa Luize Pesjak v okvir slovenske literarne vede - und doch geht es uns an« (2006).
15 Leta 1865 je v Triglavu objavila pesem »An Dr. Franz Presern«. Nanj se obraca kot ucenka, zdaj uveljavljena pesnica in izraza globoko spostovanje njegovemu pesnistvu. Z izbiro Preserna kot osrednje figure, ki dobiva status umetniskega in cloveskega zgleda, in ponizno prosnjo, da bi v nemscino prevedla njegovo poezijo, izraza pripadnost slovenskemu prostoru. Pristevanje subjekta k slovenskemu narodu je vidno v priznavanju vrednosti omenjenega pesniskega dosezka, ki je hkrati dosezek lastnega naroda, in v odlocitvi za prevodno obliko kulturnega posrednistva, ki naj predstavi slovenstvo v nemskem kulturnem krogu v cim boljsi luci. (Perenic, 2006: 246)
zeli subjekt zastopati slovensko skupnost in isce resitev slovenskega problema v soglasju z avstrijskim patriotizmom16 in 3. v liriki, obarvani z lokalnim koloritom . Snovni vir je Kranjska npr. pri ze omenjeni Marii Luckmann. V prvem delu zbirke Poesien (1899), zgovorno naslovljenem s Heimatgrüße, subjekt na razlicne nacine preigrava svoje dozivljanje Bleda z okolico in izraza globoko pripadnost slovenstvu, kar med drugim prihaja do izraza skozi idealizacijo tega dela etnicnega prostora. Tematizirane so njegove kulturne in naravne posebnosti, subjekt pa se cuti z opevanim krajem notranje povezan in ga poimenuje domovina. (Perenic, 2007: 2008) Ceprav v navedenih primerih ni poudarka na zgodovinskem utemeljevanju naroda, kar se kaze v tematizaciji sodobnosti, ne z vracanjem k slavnejsim zgodovinskim obdobjem narodne zgodovine, in se narodno vprasanje resuje bodisi z avstrijskim patriotizmom bodisi s krscansko idejno shemo ali je potisnjeno v ozadje, je subjekt prikazan glede na domovinske vrednote in pripadnost slovenstvu.
2) Z resevanjem te problematike je treba nadaljevati na podlagi empiricnosistemskih premis. Ob uvodoma povzetem sistemskem pojmovanju literature, ki zeli biti pozorno na vse momente literarnega procesa in v namen celostnejsega prikaza enakovredno upostevati vse komponente literarnega sistema, kot se je vzpostavljal v zacetnih fazah od prve polovice 19. stoletja, se je izkazalo, da je bilo nemsko pisanje slovenskih avtoijev tako z zgoraj prikazanega ustvarjalnega vidika kot z vidika distribucije - poleg Ilirskega lista in Carniolie ter Triglava omenimo v 19. stoletju sicer nemska, a s slovenskim duhom prezeta glasila, kakor so Laibacher Zeitung, Laibacher Tagblatt, Blätter aus Krain itd., ki so odpirala prostor literarnemu snovanju - in recepcije - ta literatura ima svojega bralca najvec v dvojezicnem, slovenskem izobrazenskem in mescanskem krogu -vkljuceno v kolesje slovenskega kulturno-literarnega zivljenja. To pa se je tako rekoc v celoti in ne glede na jezikovno podlago odvijalo glede na druzbeno najsirse relevantno in obce veljavno interpretacijo resnicnosti, za katero je znacilno nacionalno osisce. V (re)produkcijo politicnih in kulturnih ciljev naroda je bila skozi tematizacijo in manifestacijo narodnokulturnega védenja17 kakor vecina slovenske vkljucena tudi nemska produkcija, ki je v tem casu nastajala na Slovenskem. S produkcijo, distribucijo, recepcijo, ki so se socasno odvijale v slovenscini, jo je potemtakem povezoval skupni program oz. skupna kultura.
16 Npr. njena pesem »Rudolfswerth (1865), ki tematizira slovensko-nemsko vzajemnost, vidno v Rudolfovi naklonjenosti slovenstvu in zato zvestobi ljudstva vladarju (isto).
17
Medtem je po »drugem tiru« potekala tudi avtonomizacija literarnega polja; razvijala se je produkcijska veriga, knjizni trg in oblikoval se je recepcijski krog.
V pomoc pri (po)vezavi vseh komponent, ki so ne glede na jezik predstavljale celoto literarne komunikacije v neki dobi, more biti zato in s posameznimi modifikacijami pojem kulture, kot ga v koncipiranju literarnega sistema kot socialnega sistema zastavi Schmidt (1994: 202-260). V delni opoziciji s prototipicno definicijo Tylorja (1871) - ta razume kulturo v najsirsem, etnografskem pomenu besede, k njej pa pristeva vse zivljenjske oblike in z njimi povezane misljenjske, jezikovne, vedenjske vzorce ter socialne, gospodarske, politicne odnose z materialnimi produkti -ter v navezavi na Kroeberja,18 dosezke t. i. nove etnografije iz 50-tih let,19 strukturalne antropologije20 in funkcionalisticne sole21 (Malinowski, Radcliff-Brown, Spencer, Durkheim idr.) z D. W. Prompsom Schmidt prav tako uposteva razmerje individuum22-socio-kulturno okolje ter vkljucenost vseh dejavnikov, ki tvorijo socialno mrezo in si delijo dejavniski kontekst, v skupno kulturno shemo. Kultura je po njegovem agregat kulturnih elementov, kodov, simbolnih redov; omrezje konceptov, ki si jih clani iste druzbe delijo ter imajo vpliv na oblike, cilje in strategije njihovih socialnih akcij, najsi bodo individualne ali kolektivne. V socialni literarni komunikaciji so to strategije produkcije, distribucije, obdelave, recepcije. Od tod postaja jasno, da so dejansko vsi socialni sistemi prezeti s skupno, »normativno« kulturo. Dodati je treba, da Schmidt nikakor ne govori o enovitosti kulture, ampak o njeni diferenciranosti v delne programe,23 vendar hkrati poudarja, da morajo biti posamezni programi v funkcionalno diferencirani druzbi, ki veca odvisnost med deli, vseeno kompatibilni ter upostevati bazicni model resnicnosti. Upostevajoc njegovo klasifikacijo, kjer loci kulture glede na prostorsko razsiritev, druzbeno sprejemljivost,
18 Kulturo pojmuje kot vzorce »obnasanja in za obnasanje«, ki se posredujejo skozi simbole. Na eni strani so rezultat ravnanja, na drugi pa pogoji in usmerjevalci nadaljnjih ravnanj in komunikacij. V razmerah pospesene druzbene diferenciacije, stalno se spreminjajocih informacijskih in komunikacijskih sistemov, se tudi kultura stalno spreminja (Schmidt, 1994: 207), tako da prihaja za razliko od Tylorjeve enovitosti v ospredje njena dinamicnost.
19 Kultura so v tem primeru mentalno razpolozljivi koncepti, modeli, s pomocjo katerih clovek organizira in interpretira izkusnje. Izraza se v druzbenih komunikacijah, njenih oblikah, temah. (isto: 208)
20
Kultura kot zbir pravil, ki dolocajo, kako se odvijajo druzbene komunikacije (isto), torej tudi literarna.
21
Malinowski posebej izpostavi funkcionalni vidik kulture kot aparata za resevanje problemov v okolju, ki pogojuje tako individualna kot kolektivna ravnanja. (isto: 210)
22 V konkretnem primeru je to literarnoproducentska vloga.
23 Globlja je diferenciacija, manjsa je moznost za obstoj skupnega programa.
socialnosistemsko specifiko, nosilce in oblike izrazanja, bi bilo mogoce v konkretnem primeru govoriti o skupni nacionalni kulturi oz. programu. Ta predstavlja zbir mentalno razpolozljivih pravil, ki je del kolektivnega védenja vse druzbe. Zato doloca, kako se v neki situaciji sprejemajo odlocitve, usmerjajo ravnanja ter interpretirajo in organizirajo izkusnje. Pri slovenski nemski produkciji se omenjeno konkretno manifestira v nacionalno naravnavni produkcijski strategiji, ki se skupaj z vecino socasne slovenske produkcije vkljucuje v proces narodnega konstituiranja. Od tod se gradi most med slovensko in nemsko produkcijo 19. in 20. stoletja, ki se zato skupaj znajdeta v srediscu raziskovalnega zanimanja.
V naslovu napovedana integracija nemske literarne produkcije na Slovenskem v okvir slovenske literarne vede je na ta nacin utemeljena tako s socioloske perspektive kot t. i. notranjih kriterijev produkcije, ki so v najozji zvezi s socio-kulturnimi dejavniki, ter skupnega kulturnega oz. nacionalnega programa, kakor je pojmovan v sistemski teoriji. Slednji predstavlja referencni okvir socasne slovenske in nemske produkcije ter ju umesca na skupni raziskovalni horizont. Kljub epistemoloskim podlagam empiricne sistemske teorije, kamor spada zavedanje o relativnosti lastnih spoznanj in uvid, da tudi táko literarno zgodovinopisje ni nic manj (s)konstruirano kot kaksno drugo - modelirano je namrec s strani agensa raziskovalnega kroga, ki je del postmodernih integracijskih procesov -, more tak prijem celostnejse opisati slovensko literarno zivljenje zlasti 19. stoletja ter zgraditi most med (ne)nacionalnimi literarnimi vedami.
Povzetek
Clanek skusa izgraditi teoretsko podlago za vkljucitev nemske produkcije zlasti 19. stoletja na Slovenskem v okvire slovenske literarne vede. Najprej pregleda temeljne raziskave te produkcije v slovenistiki, zatem v slovenski germanistiki. Po tej poti prihaja do spoznanja, da kljub obseznosti gradiva v prvi se vedno manjka trdnejsa teoretsko-metodoloska podlaga, s katero bi se dalo za razliko od germanistike, ki ji tega ni treba poceti, v slovenisticnem raziskovalnem krogu utemeljiti ukvarjanje s to literaturo. Temelji za uvodoma obljubljeno integracijo so v nadaljevanju izgrajeni v dveh korakih. Najprej so podani socioloski aspekti, ki se pomikajo k notranjim vidikom te produkcije, vse pa dobiva trdnejse referencne okvire v schmidtovski koncepciji kulture kot skupnega nacionalnega programa. Ta je pojmovan kot model resnicnosti, ki si ga clani iste druzbe delijo in ima vpliv na oblike, cilje in strategije njihovih individualnih ali kolektivnih socialnih dejavnosti. V literarni komunikaciji so to strategije produkcije, ki se prav na ozadju skupnega kulturnega programa in skupaj z vecino socasne slovenske
produkcije vkljucujejo v splosni proces narodnega konstituiranja, zato se oba dela literarne produkcije znajdeta v istem raziskovalnem fokusu.
Literatura
Birk, Matjaz. 2000. ...vaterländisches Interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und Belehrung ...: Illyrisches Blatt (Ljubljana, 1819-1849), literarni casopis v nemskem jeziku v slovenski provinci predmarcne Avstrije. Maribor: Slavisticno drustvo Maribor.
—. 2003. Nemska zgodovinska povest na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Slovenski roman/Mednarodni simpozij Obdobja - metode in zvrsti, Ljubljana 5.-7. december 2002. Ljubljana: Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 473-482.
Janko, Anton. 1995. Nemska literarna ustvarjalnost na Slovenskem: zgodovinski oris. Informativni kulturoloski zbornik. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in knjizevnosti FF. 319-333.
Hladnik, Miran. 1981. Slovenski zenski roman v 19. stoletju. SR XXIX. 259-296. —. 1895. Svobodno po nemsem poslovenjeno (Popularni prevedeni zanri 19. stoletja). France Preseren v prevodih: Zbornik drustva slovenskih knjizevnih prevajalcev, 8/9. Ljubljana: Drustvo slovenskih knjizevnih prevajalcev. 191-199. —. 1992. Vloga prevoda v slovensko-nemski literarni tekmi. XXVIII. SSJLK, Zbornikpredavanj. Ljubljana: FF Univerze v Ljubljani. 109-19. Kovac, Zvonko. 2005. Meduknjizevna tumacenja. Zagreb: Hrvatsko filolosko drustvo.
Miladinovic Zalaznik, Mira. 2002. Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen. Ljubljana: Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko FF.
Perenic, Urska. 2006. Teoreticni nastavki v vkljucevanju nemskega opusa Luize Pesjak v okvir slovenske literarne vede - ...und doch geht es uns an. Mesto in mescani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, 42. SSJLK, Zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 244-247.
---. 2007. Nemsko pesnistvo Marie Luckmann (28. 8. 1864-5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva. Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, 43. SSJLK, Zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 211-214. —. 2008. Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu. Rijec, God. 4, sv. 2. 212-226.
Schmidt, Siegfried J. 1994. Kognitive Autonomie und soziale Orientierung. Frankfurt/Main: Suhrkamp. 202-260
Zigon, Tanja. 2001. Nemsko casopisje na Slovenskem. Ljubljana: Studentska zalozba.
