GENERATIVNA METRIKA IN SLOVENSKI VERZ Текст научной статьи по специальности «Языкознание и литературоведение»

Izvirni znanstveni clanek

Philological Studies 20, 2, (2022), 45-68

UDK: 821.163.6-1.09:801.6 DOI: https://www.doi.org/10.55302/PS22202045k

GENERATIVNA METRIKA IN SLOVENSKI VERZ

Neza Kocnik

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Ljubljana, Slovenija

Kljucne besede: slovenski verz, verzologija, generativna metrika, jambski enajsterec, France Preseren, Dragotin Kette, slovenska poezija, literarna teorija

Povzetek: Prispevek obravnava glavne generativnometricne teorije in vprasanje njihove uporabnosti za analizo slovenskega verza. Poskus generativnometricne analize slovenskega verza gradivsko temelji na Presernovem in Kettejevem jambskem enajstercu, prispevek pa predstavlja tudi ugotovitve za potrebe diplomske naloge z istim naslovom izvedenih statisticnih verznih analiz, ki dopolnjujejo ze obstojeca dognanja o slovenskem jambskem enajstercu. Posebna pozornost je namenjena problematiki ambivalentnih enozloznic in tri- ter veczloznic, ki se raztezajo cez vsaj dva ikta. Primerjava hipoteticnih realizacij z gradivsko podprtimi je pokazala, da je edini primer redke realizacije uresnicitev krepke pozicije z naglasenim zlogom neinicialno naglasene veczloznice, ki ji sledi naglaseni zlog druge samo inicalno naglasene veczloznice, kar se je v gradivu potrdilo le na enem primeru.

GENERATIVE METRICS AND SLOVENIAN VERSE

Neza Kocnik

Faculty of Arts, University of Ljubljana Ljubljana, Slovenia

Keywords: Slovenian verse, prosody, generative metrics, iambic pentameter, France Preseren, Dragotin Kette, Slovene poetry, literary theory

This article discusses the main generative metric theories and the question of their applicability to the analysis of Slovenian verse. The attempt at a generative metric analysis of Slovenian verse is based on Preseren's and Kette's iambic pentameters, while the paper also presents the findings of statistical verse analyses carried out for the purposes of the thesis of the same title, which complement the already existing findings on the Slovenian iambic pentameters. Particular attention is paid to the problem of ambivalent monosyllables and trisyllables and polysyllables extending over at least two icts. Comparison of hypothetical realisations with those supported by the material shows that the only example of a rare realisation is the realisation of a

bold position with an accented syllable of an uninitially accented polysyllable followed by an accented syllable of another only inically accented polysyllable, which was confirmed in the material in only one case.

1 Generativna metrika

Prispevek1 obravnava glavne generativnometricne teorije in vprasanje njihove uporabnosti za analizo slovenskega verza.

Generativna metrika kot ena izmed podrocij verzologije izhaja iz nacel generativne slovnice in razume verz kot rezultat pravilnega, tj. pravilom sledecega vedenja. Locuje med naravnimi in umetnimi vidiki pesniskih oz. verznih oblik, pri cemer gre pri prvih za jezikovno zmoznost oz. danost dolocenega jezika, pri drugi pa za eksiplicitnejso pesnikovo manipulacijo. V okviru generativne metrike sta se oblikovala dva temeljna pogleda na naravo metra, in sicer t. i. sablonska teorija (zgodnejsa dela M. Halleja in S. J. Keyserja), ki dojema metricni vzorec kot abstraktno zaporedje polozajev (torej kot nekaksno sablono), in t. i. ritmicna teorija (P. Kiparsky, B. Hayes in Prince), po kateri pesniski meter temelji na ponavljajocem se vzorcu, tj. ritmu (GenerativeMetrics, The Princeton Encyclopedia, 1974: 2681-2684).

Kristin Hanson izpostavlja tri predpostavke, ki so temeljne za generativno metriko, pri cemer je prva skupna vsem verzologijam, drugi dve pa generativno pomembno locita od ostalih (pod)podrocij metrike oz. verzologije, in sicer:

1) Metrum je zavedno ali nezavedno znanje, ki ga imajo pesnik in obcinstvo o doloceni verzni obliki. To znanje vkljucuje intuicijo o metricnosti in intuicijo o kompleksnosti ter je generativno v smislu, da ne oznacuje le z gradivom podprtih primerov metra, ampak tudi potencialne (Halle in Keyser 1966, povzeto po Hanson 2011: 45).

2) Metricno znanje je jezikovno znanje. Metrika v katerem koli jeziku uporablja entitete in nacela za njihovo zdruzevanje, ki so vkljucena v slovnico (Jakobson 2010; Kiparsky 1988; Hayes 1988, povzeto po Hanson 2011: 45).

3) Entitete in principi so dani s prirojeno in specificno jezikovno sposobnostjo cloveka, imenovano univerzalna gramatika (Chomsky 1972, cit. po Hanson 2011: prav tam), odkrivanje katere je temeljna naloga generativne metrike.

V nadaljevanju so na kratko predstavljene tri teorije, in sicer v naslednjem vrstnem redu: (1) Halle-Keyserjeva, (2) Magnuson-Ryderjeva in (3) Kiparskyjeva.

1 Prispevek povzema ugotovitve naloge pod mentorstvom izr. prof. dr. Aleksandra Bjelcevica, ki se mu na tem mestu se enkrat zahvaljujem.

1.1 Halle-Keyserjeva teorija

Morris Halle in Samuel J. Keyser sta svojo generativnometricno teorijo najprej predstavila v zvezi s Chaucerjevim jambskim pentametrom (1966), nato pa v celoti in v popravljeni verziji v delu English Stress: Its Forms, Its Growth, and Its Role in Verse (1971). Glavni namen njune teorije je locevanje verzov na dve skupini, in sicer na metricne in nemetricne. Predpostavljata, da pesnikova in bralceva zmoznost presojanja (ne)metricnosti izhaja iz poznavanja principov verzne zgradbe in naloga verzologa je tako podobna nalogi slovnicarja, ki mora ugotoviti, koliko materni govorec dolocenega jezika o tem jeziku ve. Poznavanje principov verzne zgradbe vkljucuje poznavanje abstraktnega vzorca, na katerem temelji metrum, in t. i. korespondencna pravila, ki dolocajo povezavo med abstraktnim vzorcem in dejanskimi verznimi vrsticami (Halle in Keyser 1972: 218-219).

Abstraktni vzorec 5-stopicnega jamba:

WSWSWSWSWS(W(W)), pri cemer W(eak) pomeni sibko, S(trong) pa krepko pozicijo, kar se v klasicni metriki oznacuje z U za sibko in - za krepko.

Korespondencna pravila:

1. Pozicija (S ali W) ustreza enemu zlogu verzne vrstice (1.1)

ali zvocniskemu sklopu najvec dveh samoglasnikov, bodisi sledecih si bodisi z vmesnim zvocnikom (1.2)

2. Naglaseni zlogi se pojavljajo na krepkih pozicijah, in sicer na vseh krepkih pozicijah (2.1),

ali naglaseni zlogi se pojavljajo samo na krepkih pozicijah, a ne nujno na vseh krepkih pozicijah (2.2)

ali maksimalni naglas se pojavlja samo na krepkih pozicijah, a ne nujno na vseh krepkih pozicijah (2.3).

Definicija: Verz velja za metricnega, ce je mogoce povezavo med dejansko verzno vrstico in abstraktnim vzorcem opredeliti v skladu z navedenimi korespondencnimi pravili oz. brez odstopanj od njih (Halle-Keyser 1972: 219).

Maksimalni naglas (ang. stress maximum ali stress maxima) nosi naglaseni zlog, ki stoji med dvema nenaglasenima v isti skladenjski enoti verzne vrstice (Halle-Keyser 1972: 219).

Potek verzne analize opiseta takole:

1. Ostevilcenje zlogov v verzni vrstici od leve proti desni, s cimer se preveri razmerje med stevilom zlogov in stevilom pozicij. Ce je zlogov deset, en zlog zavzema eno pozicijo, ce je zlogov devet, je treba preveriti, ali gre za katalekticni verz, za katerega lahko vseeno velja razporeditev en zlog - ena pozicija. Ce je zlogov vec, je treba preveriti, ce verzna vrstica vkljucuje kaksen ekstrametricni zlog ali ce lahko dva sosednja zloga stojita na eni poziciji, tj. v skladu z 1.

2. Ugotavljanje polozajev naglasenih in nenaglasenih zlogov v verzu in preverjanje skladnosti z 2. pravilom ter oznacitev neskladij: 2.1 nasprotujejo naglaseni zlogi na sibkih pozicijah ali nenaglaseni zlogi na krepkih pozicijah, 2.2 naglaseni na sibkih pozicijah, 2.3 pa pozicioniranje maksimalnega naglasa na sibko pozicijo. Ce je krsena postavka 2.3, je verz nemetricen (Halle-Keyser 1972: 219).

Halle in Keyser sicer nasprotujeta moznosti premikanja jezikovno utemeljenega naglasa v metricne namene (tj. da pesnik jezikovno utemeljen naglas premakne na zlog, ki sicer ni nosilec naglasa, da bi zadostil metricni shemi) in teorijam, ki predpostavljajo, da se pesnik lahko radikalno oddaljuje od »jezikovne osnove svojega jezika (in jezika obcinstva)«. Nasprotujeta tudi verznim teorijam, ki vkljucujejo nastevanje »dopustnih odstopanj«, kot so na primer katalekticni ali hiperkatalekticni verzi. Predlagata »niz nacel ali pravil, ki po svoji naravi omogocajo veliko stevilo razlicnih metricnih vzorcev, tako kot slovnicna pravila omogocajo veliko stevilo razlicnih skladenjskih vzorcev« (Halle in Keyser 1966: 191), zanju pa je temeljna naloga teorije prozodije razlikovanje med metricnimi in nemetricnimi vrsticami: »Ali je vrstica metricna zaradi skladnosti s pravili ali pa je vrstica nemetricna zaradi neskladnosti s pravili« (Halle in Keyser 1966: 191). Pravila, ki jih postavljata, »vzpostavljajo abstraktni vzorec, ki ga izpolnjujejo posebne ureditve jezikovnih danosti. Ne smemo jih enaciti z navodili za izvajanje dolocene vrste verza« (Halle in Keyser 1966: 191).

Posebna vprasanja odpirajo enozloznice, ki se lahko - naglasene ali nenaglasene - pojavljajo bodisi na krepki bodisi na sibki poziciji v verzu. Problematiko naglasne hierarhije enozloznic Halle in Keyser resujeta z okvirno delitvijo na besede »vecje« in »manjse« kategorije, pri cemer se prvim pripisuje potencialno mocan naglas, drugim pa neidentificiran, a homogeno nizji naglas (Halle in Keyser 201-202).

1.2 Magnuson-Ryderjeva teorija

Karl Magnuson in Frank G. Ryder sta v clankih The Study of English Prosody: An Alternative Proposal (1970) in Second Thoughts on English Prosody (1971) natacno argumentirala svoje nasprotovanje Halle-Keyserjevi teoriji in predstavila alternativno verzijo. Halleju in Keyserju ocitata nenatancnost pri opredeljevanju kategorij (npr. maksimalni naglas), s katerimi operirata; (ne)upostevanje kategorije emfaticnega poudarka in nekonsistentnost nasploh; v okviru teorije same pa oporekata kategoriji maksimalnega naglasa, namenu in odprtosti teorije ter Hallejevi lestvici kompleksnosti (podrobneje prim. Magnuson in Ryder 1970).

Magnuson in Ryder svojo teorijo osnujeta na podlagi nasprotja soda : liha pozicija, pri cemer s kategorijo maksimalnega naglasa ne operirata, namen njune teorije pa izhaja iz dejstva, da ne obstaja nobena popolna realizacija metricne sheme in so v tem smislu vsi verzi do neke mere »nemetricni«. Teorija prozodije tako ne more sprejemati ali zavracati gradiva, ki ga najde v tradiciji, ampak ga lahko zgolj razlaga (Magnuson in Ryder 1970: 800).

Postopek verzne analize opiseta z naslednjimi pravili (Magnuson in Ryder 1970: 802-803):

(1) Vsi metricni vzorci so sestavljeni iz izmenjujocih se sodih in lihih polozajev, oznacenih z E(ven) in O(dd). Te metricne polozaje imenujeta mesta (slots), in sicer v trohejskih metrih je prvo mesto v verzu sodo, v jambskih pa liho.

(2) Mesto je odprto, ce ga zaseda vec kot en zlog. Odprta mesta so lahko obvezna (npr. v daktilskem verzu) ali neobvezna (npr. v klasicnem heksametru). Magnuson in Ryder domnevata, da je odprto mesto pomembno odvisno od kontrastnega okolja, in svetujeta, da se, kjer je to mogoce, odlocimo proti odprtim zacetnim mestom.

(3) Mesto je zaprto, ce ga zaseda samo en zlog. Vsa soda mesta so zaprta.

(4) Pod dolocenimi pogoji mesto ni zasedeno in ga oznacimo z 0. Nicelna zasedenost je lahko posledica odsotnosti anakruze v sicer jambskem verzu. V nekaterih metrumih je nicelna zasedenost obvezna, da bi se izognili sosednjim parnim mestom (npr. sesto mesto v pentametrski vrstici klasicnega distiha), nicelnega mesta pa se ne sme umetno ustvariti, ce je za to treba odpreti druga mesta.

Dodajata, da se ta pravila v poznejsi fazi raziskave lahko spremenijo, in da je treba natancno opredeliti tudi za metricno urejanje pomembne znacilnosti danega jezika. Predlagata, da se jih potrdi z gradivskimi dokazi komplementarne distribucije2 (besednih pojavov) glede na metricno nasprotje sodo : liho (Magnuson in Ryder 1970: 803).

Na podlagi gradiva nemskega verza sta opredelila distinktivne znacilnosti nemscine, pri cemer sta izhajala iz ugotovitve, da je metricno obnasanje besed delno predvidljivo z njihovimi slovnicnimi kategorijami. Ugotovila sta, da se velika vecina enozloznih samostalnikov, glagolov in pridevnikov pojavlja na sodih mestih, druge kategorije (Halle-Keyserjeve »manjse kategorije«) pa na lihih mestih, ceprav je njihovo obnasanje precej dvoumno. Enozloznice, ki glede na besedno vrsto sodijo v prvo kategorijo, sta uvrstila v Skupino 2 in jim pripisala lastnost STRONG oz. [+STRONG] oz. [+ST]; enozloznice, ki na podlagi besedne vrste spadajo v drugo kategorijo, pa v Skupino 1 in jim pripisala odsotnost te lastnosti, torej [- STRONG] oz. [-ST]. Ko sta analizirala Goethejeve jambske tetrametre, sta komplementarno distribucijo pojasnila s pravilom, da mora lihemu mestu, ki izkazuje [+ST], slediti [+ST] na sodem mestu, vendar sta ob nadaljnjem pregledu podatkov ugotovila, da je tako pravilo preohlapno in sta formulacijo spremenila v sledece pravilo: »Zlog izkazuje lastnost [+ST], ce ima glede na svoj neposredni morfoloski kontekst znacaj primarnega besednega naglasa.« Nadalje sta ob naslednjem neskladju dodala novo lastnost, in sicer WORD-ONSET (v nadaljevanju skrajsano WO) (to lastnost izkazujejo vzglasni zlogi), spremenjeno pravilo pa tako pravi, da mora biti [-WO], ki je na sodem mestu za [+ST] na lihem, tudi [+ ST]. To pravilo implicira, da sta [+ST] in [+WO] na lihih mestih metricno potrjevalni3 znacilnosti. Ker se je tudi pravilo v taksni obliki izkazalo za presiroko, sta dodala se eno lastnost, ki temelji na razlikovanju med sibkimi in krepkimi priponami, ki si delijo lastnosti [-WO, -ST] (Magnuson in Ryder 1970: 803-807). Prvi skupini pripon sta pripisala lastnost [+WEAK], drugi pa [-WEAK]; kar je prvemu pravilu dodalo se drugo:

1. Lihemu mestu, ki izkazuje [+ST], sledeci [-WO] mora hkrati izkazovati tudi [+ST],

2. Sodemu mestu, ki izkazuje [-WO, +WK], sledeci katerikoli element mora izkazovati tudi [+WK].

2 Komplementarna distribucija je medsebojno izkljucujoCe se razmerje med dvema foneticno podobnima segmentoma. Nastane, kadar se en segment pojavi v okolju, v katerem se drugi segment nikoli ne pojavi (Glossary of Linguistic Terms).

3 Znacilnosti so glede na njihovo razmerje do opozicije sodo/liho bodisi metricno potrjujoce, tj. metrum krepijo, bodisi nepotrjujoce, tj. metrum motijo.

[+WO] je metricno potrjujoca znacilnost na sodem in nepotrjujoca na lihem mestu; znacilnost [+ WK] pa je potrjujoca na lihem in nepotrjujoca na sodem mestu. Zadnja izmed lastnosti, ki jo avtorja dodata, je PRE-STRONG, s katerim je oznacen katerikoli zlog v polozaju pred zlogom veczlozne besede, ki izkazuje [+ST]. Ta lastnost je potrjujoca na lihih mestih in nepotrjujoca na sodih in omogoca opis taksnega pravila:

[+WK] na sodem mestu, ki mu sledi [+ST] na lihem, mora izkazovati tudi [PS] (Magnuson in Ryder 1970: 803-807).

1.3 Teorija Kiparskega

Paul Kiparsky je svojo teorijo predstavil v clanku Stress, Syntax and Meter (1975). O locevanju verzov na metricne in nemetricne pravi, da se razlike med njimi nihce ne bi mogel nauciti s pomnjenjem abstraktnih vzorcev, temvec je za to kljucen »obcutek« za verz v smislu poznavanja splosnih nacel njegovega delovanja. Zacetna naloga verzologije je po njegovem mnenju odkriti ta nacela v posameznih verzifikacijskih sistemih; nato pa se poskus njihove razlage in razvijanje splosne metricne teorije (Kiparsky 1975: 577).

Oblikovanje novega teoretskega koncepta, s katerim se je v nekaterih postavkah oddaljil od svojih predhodnikov, utemeljuje takole (Kiparsky 1975: 580):

Nedavna polemika, ki je vkljucevala Halle-Keyserjevo teorija, Beaverjevo modifikacijo in Magnuson-Ryderjevo nasprotno teorijo, je bila doslej neprepricljiva. Vsekakor pa ocitno nobenemu od udelezencev ni uspelo prepricati nobenega od soudelezencev. V zadnjem krogu razprav je vsako od spornih stalisc naletelo na nekaj ostrih kritik nasprotnikov; vendar so se replike, kolikor jih je bilo in ce so bile podane, nasplosno zdele neprepricljive. V sedanjem stanju imata tako Halle-Keyserjeva teorija (z ali brez Beaverjeve spremembe) kot Magnuson-Ryderjeva teorija ocitno resne pomanjkljivosti. Vsekakor pa ni nicesar, kar bi priporocalo vrnitev h kombinaciji nejasnih posplositev in brezciljnega katalogiziranja dejstev, ki je bila znacilna za tradicionalno metriko. Raje bom poskusal graditi na napredku, ki so ga formalne metode v metriki ze dosegle. Da pa bi se pravicno soocili z dejstvi, bo potreben nov teoreticni pristop.

Metrum je definiral kot »sistem skladnosti med glasbenim in jezikovnim ritmom« in navedel 4 sestavine metricnega sistema (Kiparsky 1975: 583):

1. Seznam osnovnih vzorcev, kjer gre za razporeditve fonoloskih enot, slednje pa so v angleskem verzu naglaseni in nenaglaseni zlogi. Osnovni vzorec jambskega pentametra je tako sestavljen iz deset izmenjujocih se nenaglasenih in naglasenih zlogov.

2. Nabor metricnih pravil, ki izhajajajo iz osnovnih vzorcev in generirajo nabor izpeljanih metricnih vzorcev, pri cemer so slednji zaporedja fonoloskih enot, torej naglasenih in nenaglasenih zlogov, in ustrezajo naravnemu ritmu govora. Za angleski verz velja, da je metricen, ce se razporeditev jezikovno utemeljenih naglasov ujema z razporeditvijo v izpeljanem metricnem vzorcu.

3. Indeks metricne napetosti, ki opredeljuje relativne metricne omejitve, do katerih prihaja zaradi napetosti razmerja med abstraktnim metricnim vzorcem in dejanskim ritmom verza. Koncepet metricne napetosti nekako ustreza Halle-Keyserjevi »metricni kompleksnosti«, z njim pa je mogoce dolociti slogovno hierarhijo med metricnimi vrsticami, ki lahko statisticno gledano razlikuje tudi med literarnimi obdobji ali tipi verzov.

4. Naborprozodicnihpravil, ki dolocajo, kako je treba izpeljane vzorce, ki jih ustvarijo metricna pravila, jezikovno realizirati, pri cemer je nujna natancna opredelitev posameznih teoretskih kategorij, npr. naglas, zlog ipd.

Pri naglasu je Kiparsky loceval stiri stopnje in izhajal iz Chomsky-Hallejevih pravil o naglasu, tako da vse, kar ima stopnjo stiri ali manj, opredeli kot najsibkejso stopnjo (stopnje 4, 3 in 2 tako predstavljajo sibek naglas), stevilka 1 pa predstavlja najvisjo stopnjo naglasa oz. t. i. primarni naglas, ki je po njegovem mnenju tudi edini relevanten za verz, ostali zlogi so preprosto »nenaglaseni« (Kiparsky 1975: 583).

Podobno kot predhodniki in tudi poznejsi avtorji generativnometricnih analiz

je metricna pravila zapisoval v obliki A ^ B v polozaju C_D (kar se lahko

bere kot »A je zamenjan z B v polozaju za C in pred D«) in jih delil na obvezna in fakultativna.

Metricno napetost je definiral kot stopnjo razlike med osnovnimi in izpeljanimi metricnimi vzorci, ki so izrazeni kot zaporedja naglasov. Kolicinsko jo je mogoce opredeliti tako, da se za vsako metricno mesto sesteje razlika med osnovnimi in izpeljanimi vrednostmi naglasov (Kiparsky 1975: 584).

Kiparsky je razrahljal absolutnost Halle-Keyserjeve delitve metricno -nemetricno in trdil, da obstajajo vrstice, ki so sicer metricne, vendar so zaradi svoje kompleksnosti (ki se med razlicnimi slogi in obdobji razlikuje) nesprejemljive. V clanku The Rhythmic Structure of English Verse (1977) je teorijo revidiral in skusal pokazati, da se sistem metricnih pravil radikalno poenostavi, ce je naglas namesto z obicajnimi stevilkami predstavljen z drevesnim zapisom, ki ga je zasnoval Liberman (1975). Pomembnost in drugacnost Kiparskyjeve teorije je zlasti v ponovni uvedbi stopic, kar so

ostali generativisti izkljucevali. Njegova shema jambskega pentametra je taksna:

(W S) (W S) (W S) (W S) (W S)

pri cemer so stopice zaznamovane z oklepaji.

1.4 Miroslav Cervenka in Leonard Kojen

Cervenka je v studiji Metricna norma jamba in troheja skusal Halle-Keyserjevo teorijo (1966), Hallejeve popravke in poskus aplikacije na ruski verz (1968) prilagoditi tako, da bi model ustrezal tudi ceskemu verzu. Kategoriji maksimalnega naglasa, o kateri je za cescino sicer pisal ze Roman Jakobson, se je v celoti odrekel (Cervenka 1988: 20-25). Teorijo je apliciral na ceski jamb in trohej, ki ju od ruskih locuje zlasti specificnost ceskega naglasa, ki je stalen na prvem zlogu besedne in naglasne enote. V ceskem verzu se naglasena enozloznica na sibki poziciji pojavlja pogosteje kot v ruskem; dopusca se naglaseni zlog veczloznice na sibki poziciji po verznem premoru oz. to ne pomeni odstopanja od metricne sheme; na krepkih pozicijah pa se lahko pojavjajo katerikoli zlogi in to ne pomeni krsitve oz. odstopa od metricne norme. Ceski verz ne izkazuje stalne naglasenosti zadnje krepke pozicije, Halle-Keyserjevo pravilo oz. moznost, da dva zloga zasedata en sam polozaj, pa za ceski verz, ki je zelo blizu silabizma, ne velja (Cervenka 1988: 32-33).

Formulacija4 pravil za ceski silabotonicni verz:

Verz se realizira kot jambski ali trohejski vzorec; jamb je zaporedje n5 izmenjujocih se jambskih stopic (WS), sestavljenih iz sibke in krepke pozicije, trohej pa zaporedje n izmenjujocih se trohejskih stopic (SW), sestavljenih iz krepke in sibke pozicije.

Abstraktni metricni vzorci:

V : = J, T J : = (WS)n WSXj T : = (SW)n SXj

pri cemer n > 0 in je bodisi stalno ali spremenjlivo

4 V - verz (vrstica); T - trohejski verz; J - jambski verz; S, W, K, X - pozicije sheme; : = - se uresnici kot; j - sintakticni ali verzni premor; P - naglaseni zlog veczlozne besede; M - naglasena enozloznica; U - nenaglaseni zlog; K - zadnja krepka pozicija.

5 n predstavlja stevilo stopic med prvo stopico in zadnjo krepko pozicijo in je lahko vecje ali enako 0 ter bodisi stalno ali spremenljivo na ravni kitice, tj. sledeci se verzi so lahko enako ali razlicno dolgi.

Korespondencna pravila:

1. Pozicija X, tj. zadnja sibka pozicija, se lahko realizira z nenaglasenim zlogom ali pa ni realizirana.

2. Pozicija S oz. krepka pozicija se lahko reazlizira z naglasenim zlogom veczlozne besede, naglaseno enozloznico ali nenaglasenim zlogom.

3.a Pozicija W oz. sibka pozicija je lahko realizirana z naglasenim zlogom veczlozne besede v polozaju za verznim premorom in pred nenaglasenim zlogom.

3 .b Pozicija W oz. sibka pozicija je lahko realizirana z nenaglasenim zlogom. 3.c Pozicija W oz. sibka pozicija je lahko realizirana bodisi z nenaglasenim zlogom bodisi z naglaseno enozloznico.

Obvezni sta prvi dve pravili, tretje je fakultativno, stopnja negativne metricnosti pa je pripisana le tocki 3.a. Ceski verz izkazuje t. i. inverzijo jambske stopice v trohejsko, tj. odstranitev nasprotja med prvim krepkim in sibkim polozajem (Cervenka 1988: 34-35).

Cervenka je 3. pravilo se razsiril, 3.b predstavlja osnovni tip realizacije sibke pozicije, nemetricnost pa narasca znotraj tocke 4., pri cemer sta 4.d. in 4.e. razumljeni kot ostra odmika od metricnosti (Cervenka 1988: 36):

Pozicija W oz. sibka pozicija je realizirana z:

3.a. naglasenim zlogom veczlozne besede v polozaju za verznim premorom in pred nenaglasenim zlogom ali

3.b. nenaglasenim zlogom ali

4.a. naglaseno enozloznico v polozaju za skladenjskim ali verznim premorom in pred dolgim nenaglasenim zlogom ali

4.b. naglaseno enozloznico v polozaju pred dolgim nenaglasenim zlogom ali 4.c. naglaseno enozloznico ali

4.d. naglasenim zlogom veczlozne besede v polozaju za skladenjskim premorom ali

4.e. naglasenim zlogom veczlozne besede.

V primerjavi svojega modela za ceski verz s Halle-Keyserjevim opisom angleskega ugotavlja, da bo »generativni opis verza pri jezikih, kot je anglescina, verjetno zmeraj bolj splosen in bolj izcrpen kot pri jezikih, kakrsni sta cescina in ruscina.« (Cervenka 1988: 38). Nadaljuje, da korespondencna pravila za slovanski verz ne morejo hierarhizirati moznosti realizacije krepkih pozicij, razlike pa se pojavljajo med avtorji, obdobji in pesniskimi solami, zaradi cesar so statisticne in verjetnostne analize nujne ter

tudi glavna razvojna smer slovanske metrike kot discipline (Cervenka 1988: 38-39).

Srbski verz je opirajoc na generativnometricna izhodisca analiziral Leonard Kojen v delu Studije o srpskom stihu (1996). Metricna teorija, ki sledi Halle-Keyserjevi na eni in Kiparskyjevi na drugi strani, pri Kojenu vkljucuje tri komponente, in sicer metricno, prozodicno in realizacijsko.

Prozodicno pravilo 1 (PP 1)6 (Kojen 1996: 85): Metricni in jezikovni zlogi morajo biti v razmerju 1 : 1, pri cemer ima lahko (a) zadnji zlog polstiha nicto jezikovno realizacijo, v primeru da je predhodni zlog naglasen (ali zaprt ali pod dolzino), (b) zadnji krepki7 zlog polstiha pa dvozlozno jezikovno realizacijo, ce gre za, nestevsi soglasnisko vzglasje, dva sledeca si samoglasnika, od katerih je prvi naglasen.

Prozodicno pravilo K (PPK): Krepki zlogi so (a) zlogi pod naglasom, z izjemo tistih na sibki poziciji, v polozaju neposredno pred zlogom pod dolzino in (b) zlogi pod dolzino na krepki poziciji. Sibki zlogi so vsi, ki niso krepki (Kojen 1996: 91).

Prozodicno pravilo 2 (PP2): Krepki zlogi so (a) dolgi zlogi pod naglasom; (b) kratki zlogi pod naglasom, razen v polozaju pred dolgim zlogom v kanonicnem8 polozaju, in (c) zlogi pod dolzino v kanonicnem polozaju, razen v polozaju za dolgim naglasenim zlogom. Sibki zlogi so vsi, ki niso krepki (Kojen 1996: 98).

Prozodicno maksimalno zaznamovan zlog je vedno krepek. Od dveh sosednjih, prozodicno enako zaznamovanih zlogov znotraj iste besede, je krepek tisti, ki je na krepki poziciji verza (Kojen 1996: 107).

V srbskem verzu se na sibki poziciji v verzu vedno pojavljata dve vrsti prozodicno zaznamovanih zlogov, in sicer (a) dolgi nenaglaseni zlogi ali (b)

6 PP1 je zdruzitev dveh predhodnih pravil, in sicer PP 1*, ki je bilo oblikovano za vse klasicne srbske metre (jambske, trohejske in daktilsko-trohejske), in PP 1', ki je bilo formulirano na podlagi analize jambskih desetercev, ki so steli 11 zlogov.

7 Pri osnovanju prozodicnih pravil Kojen locuje med krepkimi in sibkim zlogi, cesar ne smemo enaciti s krepko oz. sibko metricno pozicijo. Krepkost oz. sibkost zloga je torej prozodicna lastnost, zdi pa se, da prekrivnost terminologije ustvarja zmedo.

8 Kanonicni polozaj v fonologiji pomeni obicajne zlogovne kombinacije glasov. Kanonicna struktura zloga je npr. zaporedje soglasnika in samoglasnika (CV) ali se z dodanim soglasnikom (CVC).

naglaseni zlogi enozloznic, ki niso nosilke leksikalnega naglasa9 in niso emfaticno naglasene (Kojen: 1996: 108).

Realizacijsko pravilo 1 (RP 1): Klitike se atonirajo na sibki poziciji v verzu (ali se, ce so za to izpolnjeni pogoji, z njih naglas pomakne na proklitiko), ce niso pod emfaticnim naglasom (Kojen 1996: 122).

Realizacijsko pravilo 2 (RP 2): V neposrednem okolju leksikalnega naglasa se enozloznice, ki ne pripadajo leksikalnim kategorijam, atonirajo tudi na krepkem polozaju v verzu, ce temu ne nasprotujejo semanticni razlogi (Kojen 128).

Realizacijsko pravilo 3 (RP 3): Pri besedah, v katerih do pomika naglasa na proklitiko lahko pride, je le-ta obvezen, kadar bi nepomaknjeni naglas padel na krepko pozicijo verza, v ostalih primerih pa je dopustljiv, ce sta proklitika in beseda, s katere se naglas pomakne, dovolj skladenjsko in pomensko povezani (Kojen 1996: 133).

Metricno pravilo 1 (MP1): Krepki zlog se lahko povsod zamenja s sibkim.

Metricno pravilo 2 (MP2): Sibki zlog se lahko zamenja s krepkim po intonacijskem premoru.

Metricno pravilo 2' (MP 2'): Sibki zlog se lahko zamenja s krepkim, razen ce gre za zadnji zlog polstiha ali celotnega verza (Kojen 1996: 161).

2 Statisticna analiza Presernovega in Kettejevega jambskega enajsterca

Za potrebe diplomske naloge Generativna metrika in slovenski verz so bile na gradivu, ki je obsegalo 1179 Presernovih in 815 Kettejevih verzov, s klasicno statisticno metodo analizirane naslednje kategorije:

- ambivalentni status enozloznic

- tri- ali veczloznice, ki se raztezajo cez dva ikta ali vec

- vprasanje stopenjskosti naglasa v nizu enozloznic in pri tri- ali veczloznicah, ki se raztezajo cez dva ikta ali vec

Osrednji cilj je bil preuciti obnasanje ambivalentnih enozloznic in ugotoviti, ce je njihove pojavitve mogoce sistematizirati oz. tipologizirati glede na besedno vrsto, polozaj v verzu, prisotnost oz. odsotnost naglasa ipd. Analiza tri- in veczloznic, ki se raztezajo cez vsaj dva ikta, je skusala na podlagi

9 Leksikalni naglas je naglas samostalnikov, glagolov, pridevnikov, prislovov in stevnikov - t. i. leksikalnih kategorij, v nasprotju s pomoznimi kategorijami, kot so zaimki ali vezniki (Kojen 1996: 108).

teorije vecnaglasnic podati nov uvid v atoniziranje (raznaglasevanje) krepkih pozicij in toniziranje (donaglasevanje) sibkih pozicij ter odpreti vprasanje stopenjskosti naglasa, ki je tudi v primeru enozloznic zaradi sibke (fonoloske) teoreticne podlage lahko ostalo zgolj na ravni hipoteticnih odgovorov.

2.1 Presernov jambski enajsterec

Definicija: Ambivalentne enozloznice so tiste enozloznice, ki se v istem gradivu pojavljajo tako na krepki kot na sibki metricni poziciji. Enozloznice, ki niso ambivalentne, se v gradivu pojavljajo bodisi samo na krepkih bodisi samo na sibkih metricnih pozicijah.

Presernov nabor ambivalentnih enozloznic predstavlja 30 % nabora vseh enozloznic, od vseh enozloznic, ki se pojavljajo na krepkih pozicijah, je 52 % takih, ki so tudi ambivalentne; od vseh, ki se pojavljajo na sibkih pozicijah, pa je takih, ki so tudi ambivalentne, 72 %. Najvecji delez nabora ambivalentnih enozloznic predstavljajo samostalniki (21 %), sledijo pa osebni zaimki (19 %), predlogi (11 %), prislovi (10 %), drugi zaimki (9 %), oblike glagola biti (9 %) in vezniki (8 %). Po pogostosti rabe besednovrstno med ambivalentnimi enozloznicami prednjaci veznik (20 %), sledijo pa mu oblike glagola biti (18 %), osebni zaimki (16 %) in predlogi (12 %). Sorazmerno visok delez obsegajo tudi samostalniki, in sicer 6 %. 35 % nabora ambivalentnih enozloznic predstavljajo slovarsko gledano breznaglasnice, pogostost rabe pa predstavlja 73 % rabe vseh ambivalentnih enozloznic. Ambivalentne enozloznice se lahko pojavljajo na vzglasju, v verznem jedru, skoraj nikoli pa v izglasju.

V okviru tri- in veczloznic, ki se raztezajo cez vsaj dve krepki poziciji, sta se zdeli kljucni naslednji vprasanji:

a) delez tri-, stiri-, pet- in veczloznic

b) stevilo dvo- ali vec naglasnic v povezavi z vprasanjem stopenjskosti naglasa

40 % odstotkov tri- in veczloznic, ki se raztezajo cez vsaj dva ikta, predstavljajo trizloznice (101, pri cemer 1 pomeni ikt oz. krepko metricno pozicijo, 0 pa sibko pozicijo). Stirizloznice predstavljajo skupaj 55 %, pri cemer 41 % predstavljajo tiste na metricni shemi 1010, 14 % pa na shemi 0101. Petzloznice na shemi 10101 predstavljajo 1 %, petzloznice na shemi 01010 pa 3 %. Primer za sestzloznico je samo en, in sicer na shemi 101010. Slovarsko gledano je dvonaglasnic zgolj 6 %, kar pomeni, da je v veliki vecini (94 %) veczloznic donaglasen vsaj en zlog.

2.2 Kettejev jambski enajsterec

Ketejev nabor ambivalentnih enozloznic predstavlja 24 % nabora vseh enozloznic, pri cemer je 34 % enozloznic, ki se pojavljajo na krepkih pozicijah, in 79 % tistih, ki se pojavljajo na sibkih pozicijah, tudi ambivalentnih. 46 % enozloznic se pojavlja samo na krepkih pozicijah, 6 % pa samo na sibkih. Najvecji delez nabora predstavljajo oblike osebnih zaimkov (16 %), sledijo predlogi (14 %) in vezniki (14 %), nato pa prislovi (12 %), druge vrste zaimkov (9 %), clenki (8 %) in oblike glagola biti (8 %), medmeti (4 %), svojilni zaimki (3 %), pridevniki (2 %), nikalnice (2 %), velelniske oblike (2 %), pogojni bi (1 %), delezniki (1 %) in prosti morfem se (1 %) Po pogostosti rabe pa besednovrstno tako kot pri Presernu prednjaci veznik (25 %), sledijo pa mu osebni zaimki (15 %), oblike glagola biti (14 %), predlogi (10 %), ostale besedni vrste pa so redkeje zastopane. Breznaglasnic med ambivalentnimi zloznicami je v Kettejevem verzu 58 %, glavnino pa predstavljajo vezniki in predlogi.

48 % odstotkov tri- in veczloznic, ki se raztezajo cez vsaj dva ikta, predstavljajo trizloznice (101, pri cemer 1 pomeni ikt oz. krepko metricno pozicijo, 0 pa sibko pozicijo). Tudi stirizloznice predstavljajo skupaj 48 %, pri cemer 30 % predstavljajo tiste na metricni shemi 1010, 18 % pa na shemi 0101. Petzloznice na shemi 10101 in na shemi 01010 predstavljajo skupaj 4 %, in sicer vsaka skupina po 2 %. Slovarsko gledano dvonaglasnice predstavljajo le 4 %.

Deleza ambivalentnih enozloznic sta pri avtorjih torej podobna - pri Presernu predstavljajo 30 % nabora vseh enozloznic, pri Ketteju pa 24 %. Delez breznaglasnic je obcutno visji pri Ketteju, in sicer 58 %, pri Presernu pa nizji, in sicer 35 %. Pri obeh po pogostosti rabe med ambivalentnimi enozloznicami prednjacijo nepolnopomenske besedne vrste, zlasti vezniki in predlogi. »Kljub visjim ali nizjim statisticnim vrednostim pri posameznih postavkah pa lahko sklenemo, da ambivalentne enozloznice tako pri Presernu kot pri Ketteju niso omejene ne polozajno ne besednovrstno ne s prisotnostjo ali odsotnostjo naglasa« (Kocnik 2022: 64).

3 Poskus generativnometricne analize slovenskega verza

Vprasanje uporabnosti generativnometricnih teorij za analizo slovenskega verza je bilo analizirano s stalisca namena teorije, rezultata, ki ga z njeno uporabo dobimo, in posebej se uporabnosti glavnih teoretskih kategorij, kot so maksimalni naglas, stopenjskost naglasa, metricna komplekstnost (oz. metricna napetost).

Bolje kot slediti Halle-Keyserjevem osrednjem cilju, tj. locevati metricne verze od nemetricnih, se je zdelo pritrditi opredelitvi Magnusona in Ryderja, ki izhaja iz dejstva, da popolne realizacije metricne sheme ni in so v tem smislu vsi verzi do neke mere nemetricni.

Namen poskusa generativnometricne analize slovenskega verza je bil dvojen: (1) prevprasevanje aplikabilnosti metod in izhodisc teorij generativne metrike na slovenski verz in (2) z morebitnimi odstopanji, kjer bi bilo to nujno, podati cim bolj celovito in zaokrozeno razlago slovenskega jambskega enajsterca, tudi s pomocjo drugih metodoloskih pristopov, v kolikor se postavke generativne metrike izkazejo za nezadovoljive pri analizi slovenskega verza. Za dejansko nemetricne bi lahko imeli zgolj hipoteticne realizacije, ki jih gradivo ne potrdi, torej realizacije, ki so jezikovno mozne, vendar v slovenskem verzu ocitno neizpricane.

Osrednja postavka generativistike veli, da bi moral biti rezultat, ki ga dobimo z uporabo generativnometricne metode, v prvi vrsti univerzalen, v tem primeru bi moral nabor pravil in postavk veljati ne samo za slovenski verz ali pa vsaj zanj. Glavna pomanjkljivost se zdi odsostnost casovne perspektive. Verzna norma se (in to je kljucno) v casu spreminja, tako da bi bilo sklepanje, da rezultati analize Presernovega jambskega enajsterca veljajo tudi za Kettejeve ali Jesihove verze, grobo posplosevanje. Dejanska univerzalnost kateregakoli verznega tipa bi se lahko z gotovostjo potrdila samo ob gradivsko vseobsegajocem vzorcu. Dokler je gradivo omejeno zgolj na enega avtoija, lahko govorimo le o verzni normi tega pisca, ki se lahko bolj ali manj ujema z normo obdobja, v katerem ta pisec ustvarja. V dolocenih primerih je tudi norma pisca presiroka, saj se lahko tudi ta spreminja v casu, tj. tekom pesnikovega ustvarjanja. Posplosevanje lahko deluje manj grobo v primeru izrazito »enoavtorskih« obdobij, npr. romantike ali moderne, ko je slovenska literarna zgodovina na piedestal postavila le malo stevilo avtorjev znotraj ene literarne zvrsti oz. vrste, vendar je kljub temu do neke mere izkljucujoce. Razlog, ki kljub vsemu prica v prid dolocene stopnje posplosevanja, je smiselno predvidevanje, da se ob dodajanju gradiva ne bi spreminjal toliko nabor pravil in postavk, temvec le njihov vrstni red, tj. razvrstitev od bolj metricnih (pogostejsih, bolj pricakovanih, obicajnejsih, manj kompleksnih) do manj metricnih (redkejsih, manj pricakovanih, manj obicajnih, bolj kompleksnih).

3.1 Poskus analize

Abstraktni vzorec/shema:

J : = (SK) nSKXXj

pri cemer je n > 0, bodisi stalno ali spremenljivo

Realizacijsko pravilo 1 (RP1): Vsak element abstraktnega vzorca (X, S, K) oz. (O, E) ustreza enemu zlogu verzne vrstice, ki je edini zlog enozloznice ali zlog veczloznice ali s sinicezo zlit zlog dveh sosednjih besed.

Realizacijsko pravilo 2 (RP2): Naglaseni zlogi se pojavljajo na krepkih pozicijah in na vseh krepkih pozicijah v posameznem verzu ali naglaseni zlogi se pojavljajo samo na krepkih pozicijah, vendar ne na vseh krepkih pozicijah v pozameznem verzu ali naglaseni zlogi se v posameznem verzu pojavljajo tudi na sibkih pozicijah, vendar pogosteje na krepkih.

Realizacijsko pravilo 3 (RP 3): Nenaglaseni zlogi se pojavljajo na sibkih pozicijah in na vseh sibkih pozicijah ali

nenaglaseni zlogi se pojavljajo samo na sibkih pozicijah, vendar ne na vseh sibkih pozicijah

ali nenaglaseni zlogi se pojavljajo tudi na krepkih pozicijah, vendar pogosteje na sibkih.

Metricno pravilo 1 (MP1): Krepke pozicije lahko zasedejo naglaseni zlogi veczloznic ali naglaseni zlogi enozloznic ali nenaglaseni zlogi.

Metricno pravilo 2 (MP2): Sibke pozicije lahko zasedejo nenaglaseni zlogi veczloznic ali nenaglaseni zlogi enozloznic ali naglasene enozloznice, v kolikor sta sosednji poziciji uresniceni krepka z naglasenim, sibka pa z nenaglasenim zlogom.

Prozodicno pravilo 1: S sinicezo zlita zloga se stejeta kot en zlog.

Prozodicno pravilo 2: Enozlozni predlog in prvi zlog sledece besede (naceloma samostalnika) se lahko stejeta kot en zlog: P: Tvojpotgre v Oglej, de polozil nate.

Prozodicno pravilo 3: Elizija in reducirane oblike10 sta fakultativni in med sabo enakovredni prvini.

Prozodicno pravilo 4: V nizu treh polnopomenskih enozloznic oslabi naglas srednje.

10 Nastale z moderno vokalno redukcijo.

Prozodicno pravilo 5: (Polnopomenska) enozloznica pred ali za naglasom veczlozne besede lahko oslabi.

Namesto Halle-Keyserjevih »glavnih« in »manjsih« kategorij oz. Magnuson-Ryderjevih Skupin 1 in 2 se zdi smiselneje slediti uveljavljeni tradicionalni delitvi besednih vrst, in sicer na polnopomenske (samostalnisa beseda, pridevniska beseda, glagol, prislov (in povedkovnik)) in nepolnopomenske (zaimek, predlog, veznik, clenek in medmet (ter nepolnopomenski glagoli)).

Da bi ugotovili, katere so (in ce sploh obstajajo) resnicno nemetricne realizacijske moznosti, je bila izvedena primerjava vseh hipoteticnih realizacij in v gradivu podprtih realizacij.

Polozaji (krepki ali sibki) so lahko hipoteticno11 zasedeni na naslednje nacine:12

11 Ena izmed nalog generativne metrike je tudi opis vseh hipoteticnih, potenicalnih moznosti.

12 Glavni teoretiki generativne metrike so pravila opisovali tudi v obliki formul, zato je pri hipoteticnih realizacijah krepkih in sibkih pozicij v opombah za ponazoritev naveden tudi formuliziran prikaz, pri cemer velja: X - pozicija; U - enozloznica; 'U - naglasena enozloznica, P - zlog veczloznice; 'P - naglaseni zlog inicialno naglasene veczloznice, P' - naglaseni zlog neinicialno naglasene veczloznice; /_ - v polozaju za; — se realizira kot.

1. nenaglasena enozloznica, ki ji sledi

- naglasena enozloznica13 ali

- nenaglasena enozloznica14 ali

- naglasen zlog inicialno naglasene veczloznice15 ali

- nenaglasen zlog neinicialno naglasene veczloznice16

2. naglasena enozloznica, ki ji sledi

- naglasena enozloznica17 ali

- nenaglasena enozloznica18 ali

- naglasen zlog inicialno naglasene veczloznice19 ali

- nenaglasen zlog neinicialno naglasene veczloznice20

3. nenaglaseni zlog veczloznice, ki mu sledi

- nenaglaseni zlog iste veczloznice21 ali

- naglaseni zlog iste veczloznice22 ali

- nenaglaseni zlog druge veczloznice23 ali

- naglaseni zlog druge inicialno naglasene veczloznice24

- nenaglasena enozloznica25

- ali naglasena enozloznica26

4. naglasenim zlogom veczloznice, ki ji sledi

13 X ^ U/_'U

14 X ^ U/_U

15 X ^ U/_'P

16 X ^ U/_P

17 X ^ 'U/_'U

18 X ^ 'U/_U

19 X ^ 'U/_'P

20 X ^ 'U/_P

21 X ^ Pl/_Pl

22 X ^ Pl/_Pl'

23 X ^ Pl/_P2

24 X ^ Pl/_'P2

25 X ^ P1/_U

26 X ^ P1/_'U

- nenaglaseni zlog iste veczloznice27 ali

- nenaglaseni zlog druge veczloznice28 ali

- naglaseni zlog druge inicalno naglasene vezloznice29 ali

- nenaglasena enozloznica30 ali

- naglasena enozloznica31

Sibki polozaji so glede na gradivo lahko zasedeni na naslednje nacine:

1. nenaglasena enozloznica, ki ji sledi

inicialno naglasena veczloznica (P32: se tega rozce so se koj usule; K:33 Ce starec videl jo, mu Bog pomozi) ali

naglasena enozloznica (P: kar um slepí, z goljfijami, lezámi; K:34 In glej! Ze sviga plamen vedno visi) ali

nenaglasena enozloznica (P: de le petica da ime slovece; K:35 ki ne drzi nobena steza skozi) ali

neinicialno naglasena veczloznica (P: svet zanicvati se je zagovoril; K:36 si bilo val, ki gibki coln ga orje)

2. naglasena enozloznica, ki ji sledi

naglasena enozloznica (P: Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje; K:37 Kam gres, jesen? Nekoliko postoj!) ali

nenaglasena enozloznica (P: njih in Slovencov vseh okrog rodove K:38 Ti si ko deva, ki si venec sname) ali

inicialno naglasena veczloznica (P: Dni mojihpolovica kmalo; K:39 moj ocka, majka, to je stricek jezen) ali

neinicialno naglasena veczloznica (P: svet zanicvati se je zagovoril; K: )

3. nenaglaseni zlog veczloznice, ki mu sledi

27 X ^ Pi'/_PI

28 X ^ Pl'/_ P2

29 X ^ Pl'/_ 'P2

30 X ^ Pl'/_ U

31 X ^ Pl'/_ 'U

32 Vsi Presernovi verzi pri realizacijah sibkih pozicij in neoznaceni z opombo pri realizaciji krepkih pozicij so iz Slovesa od mladosti.

33 Vlah Elija.

34 O Jurcek.

35 Vlah Elija.

36 Da, srce moje, ti si sirno morje!

37 Oj sumi, sumi, les, sumljaj, sumljaj.

38 O Adrija, kako naj te objame.

39 O Jurcek.

nenaglaseni zlog iste veczloznice (P: Sem videl cislati-u- le to med nami; K:40 s pogledom me demonicnimU-U- umori) ali

naglaseni zlog iste veczloznice (P: mladostiU-U leta! kmalo ste minule; K:41 Igral se in zanetil ogenj v hisi!) ali

nenaglaseni zlog druge veczloznice (P: Modrost, pravicnost ucenost, device) ali

naglaseni zlog druge veczloznice (P: Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje; K:42 No to ni bil morda krilatec bozji)

nenaglasena enozloznica (P: sem zvedel, de vest cisto, dobro djanje; K:43 ne zelel bi ti spet iz groba ven) ali

naglasena enozloznica (P: ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga; K:44 A jaz potujem pot ti negotov)

4. naglaseni zlog inicialno naglasene veczloznice, ki ji sledi nenaglaseni zlog iste veczloznice (P: mladost! vender po tvoji temni zarji)

5. naglaseni zlog neinicialno naglasene veczloznice, ki ji sledi nenaglasen zlog druge veczloznice (K:45 O zena, kar tvojpogled govori) nenaglasen zlog iste veczloznice (K:46 na zeleni, na sencni grob njegov) naglasen zlog druge inicialno naglasene veczloznice (P:47 Koga nek imam upati pravico)

naglasena enozloznica (P:48 in kar nezahtnih zelis kal tam zene). nenaglasena enozloznica (P:49 Tvoj pot gre v Oglej, de polozil nate)

Krepki polozaji so glede na gradivo lahko zasedeni z:

1. naglaseno enozloznico, ki ji sledi

nenaglasena enozloznica (P: srce bridko zdihuje, Bog te obvarji; K:50 In glej! ze_ sviga plamen vedno visi) ali

naglasena enozloznica (P: Tvoj pot gre v Oglej, de polozil nate; K:51 Saj vem, o vem, tvoj ljubcekje Mefisto) ali

40 Naj pijem, zena, vase tvojo rast.

41 O Jurcek.

42 Nikar, nikar, dejal je angelj cisti.

43 Povedi, mracni me grobar, s seboj.

44 Povedi, mracni me grobar, s seboj.

45 Zefir gladino morja valovi.

46 Povedi, mracni me grobar, s seboj

47 Vi, ki vamje.

48 Sonetni venec.

49 Krst.

50 O Jurcek.

51 Ko na vecer ljubo pihlja zefir.

nenaglaseni zlog neinicialno naglasene veczloznice (P: Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje; K:52 kjer kriz zelezen, kamenit je krov) ali naglaseni zlog (samo ali tudi) inicialno naglasene veczloznice (P:53 in tvojo cast, neusmiljena devica!)

2. naglasenim zlogom inicialno naglasene veczloznice, ki ji sledi nenaglaseni zlog iste veczloznice (P: Dni mojih lepsi polovica kmalo; K:54 metuljcki gledajo nje lepotije)

3. naglasenim zlogom neinicialno naglasene veczloznice, ki ji sledi nenaglaseni zlog iste veczloznice (P: Dni mojih lepsi polovica kmalo; K:55 da bi jo poljubila in objela) ali

nenaglaseni zlog druge veczloznice (P: srcé bridkó zdihuje, Bog te obvarji; K:56 Zato upre ocesci k nebu vdani) ali

nenaglasena enozloznica (P:57 takó in bolj se cakam hrepenece ali nazadnje omecí se tvoja draga; K:58 Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj) ali naglasena enozloznica (P:59 nebo se kój zvedri krog moje barke)

4. nenaglaseno enozloznico, ki ji sledi nenaglasen zlog neinicialno naglasene veczloznice (P: le redko upa sonce je sijalo; K:60 Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj) ali

nenaglasena enozloznica (P: se tega roz'ce so se koj osule; K:61 zarela_je ko v jutru rosni maj) ali

naglasena enozloznica (P: sem zvedel, de vest cisto, dobro djanje; K:62 za trdno vem, da ljubim te brez mej) ali

naglasen zlog (samo ali tudi) inicialno naglasene veczloznice: P:63 orozja, ki so nam nepremagljive.

5. nenaglasenim zlogom veczloznice, ki ji sledi

nenaglasen zlog iste veczloznice (P: svet zanicvati se je zagovoril; K:64 al mrzli led, al ogenj koncujoci) ali

52 Povedi, mracni me grobar, s seboj.

53 Ocetov nasih imenitne dela.

54 Zivela v krasni je nekdàj poljani.

55 Zivela v krasni je nekdàj poljani.

56 Zivela v krasni je nekdàj poljani.

57 Tak kakor hrepení oko colnarja.

58 Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj.

59 Tak kakor hrepení oko colnarja.

60 Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj.

61 Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj

62 Naj pijem, zena, vase tvojo rast.

63 Krst pri Savici.

64 Naj pijem, zena, vase tvojo rast.

naglasena enozloznica (P:65 tak, draga deklica! zvezd tvojih cakam; K:66 sta roza, lilija crez sveti krov) ali

nenaglasena enozloznica (P: Sem videl cislati le to med nami; K:67 Tako je rekla drazestna ko sanja)

Popolnih odklonov v smislu nepotrditve primerov hipoteticnih realizacij v gradivu ni; redka realizacija, ki se je pokazala pri primerjavi vseh hipoteticnih realizacij z dejanskimi, pa je sledeca: Krepka pozicija se realizira z naglasenim zlogom neinicialno naglasene veczloznice, ki ji sledi naglaseni zlog druge inicalno naglasene vezloznice, le v enem Presernovem primeru:68

Al' tje, kjer svet' Antón Jézusa U - U - U '- 'U - U

V tem primeru gre za stik dveh naglasenih zlogov, naglasenega izglasnega veczloznice na krepki poziciji in naglasenega vzglasnega sledece dvozloznice na sibki poziciji, vendar samo na podlagi tega primera ni mogoce trditi, da se krepka pozicija ne more uresniciti z naglasenim zlogom neinicialno naglasene veczloznice, ki ji sledi naglaseni zlog druge inicalno naglasene vezloznice. Razumevanje inicialne naglasenosti veczloznic je treba razsiriti tako, da vkljucuje tudi sestavljenke oz. vse dvonaglasnice. Taksen primer je npr. tale Presernov:69

plamén nepogasljiv je v njemu vnela,

ki sicer ni najboljsi, saj je naglas besede plamen za potrebe ritma pomaknjen na koncni zlog.

Krepka pozicija se sicer torej lahko uresnici z naglasenim zlogom neinicialno naglasene veczloznice, ki ji sledi naglaseni zlog druge samo inicalno naglasene veczloznice, vendar se je v gradivu to potrdilo le na enem primeru.

4 Sklepne ugotovitve

Poskus generativnometricne analize slovenskega jambskega enajsterca je pokazal, da metode generativne metrike tako ali tako potrebujejo podporo (vsaj) statisticne metode. Razvrscanje po padajoci metricnosti posameznih podmoznosti znotraj iste postavke je smiselno le, ce imamo (statisticno!)

65 Tak kakor hrepení oko colnarja.

66 Zato veruj, ni strastno pozelenje.

67 O noc brez sladkega miru in spanja.

68 Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje.

69 Krst pri Savici.

preverjene podatke, ki dolocen vrstni red podpirajo. Namesto kategorije maksimalnega naglasa je za analizo slovenskega verza dovolj zgolj locevanje med naglasenimi in nenaglasenimi zlogi.

O stopenjskosti naglasa lahko na tej tocki zgolj teoreticno predpostavljamo naslednje:

1. Nekatere enozloznice imajo v verzu ambivalenten status.

2. Naglasene predpone v sestavljenkah izkazujejo sibkejsi naglas od glavnega, tako da njegova pozicioniranost na sibki metricni poziciji metra ne moti.

3. Polnopomenske enozloznice imajo mocnejsi naglas od nepolnopomenskih (a naglasenih).

Zgoraj navedene hipoteze bi bilo treba preveriti fonolosko, torej izmeriti, ce med naglasi, ki jih teoreticno razvrscamo po stopnjah, dejansko obstaja razlika - bodisi v jakosti, kvantiteti, tonu ipd., kar pa je najprej stvar fonologije in sele nato metrike.

Nedvomno je generativnometricni opis dolocenega verza zaradi svoje natancnosti in sistematicnosti (zlasti v kombinaciji z uveljavljenimi statisticnimi metodami) dobrodosel tudi v slovenski in slovanski metriki. Oporekati se zdi nujno zlasti ostremu izkljucujocemu locevanju metricnih in nemetricnih verzov in postavki univerzalnosti, ki nekoliko zamegli casovno perspektivo; bolje kot o univerzalni verzni normi pa se zdi govoriti o npr. normi dolocenega obdobja, avtorja ipd., vendar bi bilo zanimivo preveriti tudi univerzalno normo, ki bi jo dobili s primerjavo vseh »podnorm« in odstranitvijo moznosti, v katerih se med sabo razlikujejo.

Literatura/References

Beaver, Joseph C. (1974). Generative Metrics. In Preminger, Alex; et al.

(eds.). Princeton Encyclopedia of Poetry and Poetics (Enlarged ed.). Princeton, NJ: Princeton University Press. 931-933. Chomsky, Noam. (1972). Language and Mind. New York: Harcourt Brace Jovanovich.

Cervenka, Miroslav. (1988). Vecerna sola stihoslovja [EveningSchool of Versiology].

Ljubljana: Znanstvena zalozba Filozofske fakultete. (In Slovenian.) Glossary of Linguistic Terms. URL: https://glossary.sil.org (Accessed: 10. 10. 2022). (In English).

Hanson, Kristin. (2011). Generative Metrics: The State of the Art. Current Trends in Metrical Analysis. Ed. Christoph Küper. Littera 2. Frankfurt am Main [etc.]: Peter Lang. 45-63.

Halle, Moriss in Keyser, Samuel J. (1972). English III: The Iambic Pentameter.

Versification: Major Language Types. Ed. W. K. Wimsatt. New York: New York University Press. 217-237.

Halle, Moriss in Keyser, Samuel J. (1966). Chaucer and the Study od Prosody. College English 28. 187-219.

Hayes, Bruce. (1988). Metrics and phonological theory. In F. Newmeyer (Ed.). Linguistics: The Cambridge Survey. Cambridge: Cambridge University Press. 220-249.

Jakobson, Roman. (2010). Poetry of Grammar and Grammar of Poetry. Berlin, Boston: De Gruyter Mouton.

Kette, Dragotin. (1907). Poezije: Ljudska izdaja [Poetry: People's Edition]. Ljubljana: L. Schwentner. (In Slovenian.)

Kiparsky, Paul. (1975). Stress, Syntax, and Meter. Language 51/3. 576-616.

Kiparsky, Paul. (1977). The Rhythmic Structure of English Verse. Linguistic Inquiry 8/2. 189-274.

Kiparsky, Paul. (1988). On Theory and Interpretation. In Derek Attridge and Nigel Fabb (Eds.). Linguistics and Literary Theory. Madrid: Visor. 193-206.

Kojen, Leon. (1996). Studije o srpskom stihu [Studies on Serbian verse]. Sremski Karlovci; Novi Sad: Izdavacka knjizarnica Zorana Stojanovica. (In Serbian.)

Magnuson, Karl in Ryder, Frank G. (1970). The Study of English Prosody: An Alternative Proposal. College English 31/8. 789-820.

Magnuson, Karl in Ryder, Frank G. (1971). Second Thoughts on English Prosody. College English 33/2. 198-216.

Kocnik, Neza. (2022). Generativna metrika in slovenski verz [Generative metrics and Slovenian verse]. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofoska fakulteta Univerze v Ljubljani. (In Slovenian.)

Preseren, France. (1847). Poezije Doktorja Franceta Preserna [The Poetry of Doctor France Preseren]. Ljubljana: Jozef Blaznik. URL: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVOKMGOI (Accessed: 10. 10. 2022). (In Slovenian.)