CC BY
6Philological Studies 17, 2, (2019) 238-250
Izvirni znanstveni clanek
UDK: 811.163.6'366.52:003.083 doi: 10.17072/1857-6060-2019-17-2-238-250
SPOL KRATIC V SODOBNI SLOVENSCINI
Mitja Trojar
Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana, Slovenija
Kljucne besede: kratice, slovnica, oblikoslovni opis, korpusna analiza, slovenscina.
Izvlecek: V clanku so predstavljeni rezultati korpusne analize 40 najpogostejsih kratic v sodobni slovenscini, ki je bila opravljena na gradivu iz korpusa Gigafida 2.0. Cilj analize je prouciti spol in oblikoslovno obnasanje najpogostejsih slovenskih kratic. Rezultati analize so vzporejani s podatki iz Slovenskega pravopisa 2001.
GENDER OF ACRONYMS IN CONTEMPORARY SLOVENIAN
Mitja Trojar
Fran Ramovs Institute of the Slovenian Language Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Ljubljana, Slovenia
Key words: acronyms, grammar, morphological description, corpus analysis, Slovenian.
Summary: The paper presents results of a corpus analysis of 40 most frequent acronyms in contemporary Slovenian that was performed using the Gigafida 2.0 corpus. The aim of the analysis was to study the gender and morphological behaviour of most frequent Slovenian acronyms. Results of the study are compared with the data from the Slovenian Normative Guide (2001).
1 Uvod
Med osnovnimi jeziko(slo)vnimi problemi, ki se pojavljajo v zvezi s kraticami, so predvsem izgovor, zapis, sklanjanje, stevilo in spol kratic.
Kratice1 so bile v slovenskem jezikoslovju delezne razmeroma veliko pozornosti, zlasti na podrocju pravopisa, tj. kot pravopisni in pravorecni problem. SP 1950 kratice deli v 2 skupini, in sicer na kratice, ki tvorijo novo ime (besedo) z enim naglasom (npr. Beneluks, Unrra, Unrrino blago), in na skupino kratic, ki se vedno razvezujejo (npr. LZ kot Ljubljanski zvon) ali pa se izgovarjajo tako, da se vsaka sestavina posebej crkuje (npr. KPS kot [kápées]). Kratice v pisavi nikoli ne dobivajo glasovnih (tj. nenictih) koncnic, (npr. /n/aloge AFZ in ne AFZ-a, AFZ-eja ali AFZa)2. SP 1962 pri branju kratic dopusca razvezavo kratice (npr. v LZ kot v Ljubljanskem zvonu), crkovanje sestavnih delov kratice brez glasovnih koncnic (npr. pri AFZ [afezé]) ali obravnavo kratice kot nove besede, pri cemer se z veliko zacetnico pise samo prva crka kratice, sklanja pa se z glasovnimi koncnicami (npr.pri Avnoju protipri AVNOJ)3. Rode (1974) deli kratice v 3 skupine, in sicer na kratice, tvorjene iz prvih crk neokrajsanega besedila (t. i. inicialne kratice, npr. NUK), kratice, tvorjene iz prvih zlogov neokrajsanega besedila (npr. TOSAMA iz Tovarna sanitetnega materiala), in kratice, tvorjene s kombiniranjem branih crk in zlogov neokrajsanega besedila (npr. TOMOS iz Tovarna motorjev Sezana). Rode ugotavlja, da spol in stevilo kratici doloca glavna beseda neokrajsanega besedila (npr. ZDA so privolile zaradi drzave), vendar so pogosto tudi moskega spola (npr. pri TAM-u). T. i. okrajsanke so kratice, ki so se v celoti prilagodile besedotvoiju in pravopisu slovenskega jezika (npr. Avnoj, tozd); ce se koncajo na -a, so zenskega, sicer pa moskega spola. Nacrt pravil za novi slovenski pravopis (1981) kratice omenja pri 3. zenski sklanjatvi (npr. SAZU), kjer je navedeno, da so primeri, v katerih kratice ostanejo zenskega
1 Pri zgodovinskem pregledu obravnave kratic termin kratica naceloma uporabljamo v sodobnem pomenu, tj. vrsta okrajsave, ki nastane iz zacetnih delov naceloma vecbesednega poimenovanja (gl. SP 2001, Slovarcek jezikoslovnih izrazov, geslo kratica). Tudi prenovljena pravopisna pravila z nekaj novostmi v glavnem ostajajo pri uveljavljeni terminologiji (gl. Lengar Verovnik, 2018). Za sirsi pregled terminoloskih problemov, povezanih s kraticami, in podrobnejsi zgodovinski pregled obravnav kratic gl. Rode (1974), Korosec (1993), Logar (2003), Kompara (2009), Stumberger (2015), Stumberger (2016), Kompara (2017). V zvezi s slovarsko obravnavo krajsav gl. tudi Kompara (2010). O kraticah v drugih slovanskih jezikih gl. npr. Subaric (2017) za kratice v srbscini, Kochová (2005) za kratice v cescini, Ruszkowski (2014) za kratice v poljscini, Bartoszewska in Patocka (2004) za kratice v ruscini in poljscini.
2 To je eksplicitno doloceno za kratice, ki se crkujejo.
3 2. izdaja Slovenske slovnice iz 1964 (Bajec idr. 1964) pri opisu kratic bolj ali manj v celoti sledi SP-ju 1962.
spola, redki. Nacrt pravil (1981: 15) dovoljuje sklanjanje kratic (npr. AVNOJ-a ali AVNOJA, Unesca ali UNESCA). Korosec (1993) ugotavlja precejsnje omahovanje v zvezi s spolom kratic (npr. v zaprtem oddelku ljubljanske NUK poleg drugacen zig od ziga na Knjigah iz zagrebskega NUK) in omenja nacine dolocanja spola kratic (koncnice, ujemanje kratice v osebku s povedkom, zaimensko navezovanje). Toporisic (2000) v poglavju o oblikoslovju kratice omenja pri obravnavi 3. moske sklanjatve, za katero pravi, da se po njej sklanjajo kratice in sprevrzni crkovni samostalniki, ki se vsi lahko sklanjajo tudi po 1. moski sklanjatvi. Pri 3. zenski in 3. srednji sklanjatvi kratice niso eksplicitno omenjene. SP 2001 v Pravilih (§ 1020) kratice poleg simbolov, formul in okrajsav uvrsca med krajsave. O kraticah, formulah in simbolih je med drugim povedano (§ 1023), da so pretezno samostalniki moskega spola (npr. TAM), zenskega spola pa so kratice, ki se koncajo na nenaglaseni -a (npr. NAMA). Redke kratice so mnozinske (npr. ZDA). Poglavje o kraticah v zvezi s sklanjanjem napotuje bralca na § 760 in § 804, kjer je opisana 3. moska sklanjatev, ter na § 812, kjer je opisana 3. zenska sklanjatev (pod tocko c so navedeni primeri kratic, ki ohranijo spol podstavne zveze, a se ne koncajo na nenaglaseni -a, npr. SAZU, ki se lahko sklanja tudi po 1. moski sklanjatvi). Pravila (§ 120-122) dopuscajo pisanje kratic z veliko zacetnico samo v prvi sestavini in tudi z malo zacetnico, kadar gre za obcno ime (npr. sit). Koncnice se pisejo z vezajem z malo zacetnico, ce se kratica konca na soglasnik ali se podaljsuje njena osnova (npr. SPIZ-a, STA-ja), ali kot del kratice z veliko zacetnico (npr. UNESCA, lahko tudi Unesca). Logar (2003) na podlagi analize kratic, izpisanih iz dnevnega casopisa in znanstvenih revij, dopolnjuje definicijo kratic. Kratico definira kot tvorjenko iz eno- ali vecbesedne (najveckrat samostalniske, lahko pa tudi stavcne) podstave, pri cemer se vse sestavine podstave krnijo z zadnje strani na vsaj 2 krna, krni pa se nato zdruzijo v kratico. Dobrovoljc in Jakop (2012: 130) poudarjata, da bi bilo pravopisno pravilo, ki pravi, da v 3. zensko sklanjatev sodijo kratice, ki ohranjajo spol podstavne zveze in se ne koncajo na nenaglaseni -a, smiselno podkrepiti z zgledi in opombo, da se take kratice lahko sklanjajo tudi po 1. moski sklanjatvi (npr. na SAZU-ju proti naprostoru danasnje SAZU). Pri tipskem prikazu slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju Dobrovoljc in Jakop (2012: 216) pri izreki kratic navajata primer ADSL, ki se lahko sklanja s podaljsavo osnove ali brez nje (ADSL-ja in ADSL-a poleg ADSL-0). V slovarju so kratice, ki so lahko 2 spolov, prikazane v 2 locenih slovarskih sestavkih, prav tako kratica in iz nje nastala beseda (npr. ADAC 'nemski avtomobilisticni klub' in Adac 'avtomobilisticni klub'). Curk (2015) ugotavlja veliko stopnjo variantnosti prevzetih kratic v sodobnem literarnem diskurzu (npr. TV, teve, tivi). Stumberger (2015) je opravila empiricno studijo za preverjanje spola in
sklanjanja kratic v sodobni slovenscini. Uporabila je pisno anketo, s katero so studentje in diplomanti jezikoslovnih studijskih smeri dolocali spol in sklanjatev izbranih kratic. Rezultati so relevantni tudi za pricujoco raziskavo, saj so nekatere kratice iz njene raziskave zajete tudi v nasi raziskavi (DeSUS, LDS, SLS, DVD, TV, DDV).
V dosedanjih obravnavah so bili opisani in delno raziskani stevilni problemi v zvezi s kraticami, manjkajo pa podrobnejse empiricne, predvsem korpusne analize gradiva, zlasti za ugotavljanje spola in sklanjatev kratic. Pricujoca raziskava poskusa s korpusno analizo na vzorcu 40 kratic preveriti in dopolniti zgoraj navedene ugotovitve v zvezi s spolom in sklanjatvami kratic.
2 Metodologija in rezultati analize
Cilj analize je na vzorcu 300 konkordanc ugotoviti sklanjatev in spol izbranih 40 kratic ter zlasti preveriti, ali za vse kratice, ki imajo v jedru besedotvorne podstave samostalnik zenskega spola, velja, da se sklanjajo tudi po 1. moski sklanjatvi (zlasti so zanimive tiste, ki se ne koncajo z nenaglasenim a).
S pomocjo spletnega konkordancnika NoSketch Engine je bil izdelan seznam najpogostejsih lem v dedupliciranem referencnem korpusu Gigafida 2.0. Na vrhu seznama so bile oznacene leme, ki vsebujejo vsaj eno veliko zacetnico, med oznacenimi lemami pa so bile po rocnem pregledu seznama in informativnem pregledu konkordanc izbrane kratice.
Za najpogostejsih 40 kratic so bili izdelani nakljucni vzorci konkordanc iz dedupliciranega referencnega korpusa Gigafida 2.0. Izbrane so bile kratice z isto razvezavo, ki so se v vzorcih konkordanc pojavljale najpogosteje (upostevane so bile npr. pojavitve kratice EP 'evropsko prvenstvo', izlocene pa pojavitve kratice EP v pomenu 'evropski pokal' in pojavitve kratic, pri katerih razdvoumljenje ni bilo mogoce). Pogoj za ohranitev pojavitve kratice je bila ista razvezava in ne isti pomen (vkljucena sta bila npr. oba pomena kratice BMW [Bayerische Motoren Werke] 'tovarna avtomobilov' in 'znamka avtomobila'). Vkljucene so bile pojavitve, kjer je kratica nastopala kot del lastnega imena (npr. RS [Republika Slovenija] v lastnem imenu Javni sklad RS za kulturne dejavnosti) 4. Analiziranih je bilo
4 Ta odlocitev je bila sprejeta pod domnevo, da kratice tudi v lastnih imenih nastopajo v skladenjskih razmerjih, znacilnih za slovenski jezik. Izkazalo se je, da se na ravni skladenjskih razmerij v samostalniski besedni zvezi pri lastnih imenih v nekaterih primerih pojavljajo zanimiva odstopanja od pricakovanega (posledicno pa tudi tezave z dolocanjem spola kratic kot sestavnih delov lastnih imen). Tak primer je npr. Hit [Hoteli, igralnice, turizem] kot sestavni del imena nogometnega kluba Hit (Nova) Gorica. Spol tej besedni zvezi najveckrat doloca lastno ime (Nova) Gorica, ki se tudi sklanja, medtem ko ima prva sestavina, tj. Hit,
prvih 300 konkordanc za posamezno kratico. Izlocene so bile zlozenke, v katerih kot sestavina nastopajo kratice (npr. CD-plosca) in t. i. leksikalizirane kratice.5 Upostevani so bili razlicni zapisi kratic (npr. Nato in NATO). Izloceni so bili korpusni sumi, ne pa tudi pravopisno nepravilni zapisi. Upostevane so bile razlicne oblikoslovne variante (npr. ZN-ja in ZN-a). Vkljucene so bile tako lastnoimenske (npr. RS) kot obcnoimenske kratice (npr. BDP). Ker gre za pisni korpus, izgovor ni bil preverjan.
Spol kratice v konkordancnem jedru je bil dolocen oblikoslovno (prisotnost glasovnih koncnic uvrsti kratico bodisi v 1. mosko sklanjatev, npr. BDP-ja, SP-ja, bodisi v 1. zensko sklanjatev, npr. Uefe) in/ali skladenjsko na podlagi ujemanja (in sicer ujemanja povedka s kratico v osebku, ujemanja levega prilastka s kratico v jedru samostalniske besedne zveze ali hkratne prisotnosti obeh navedenih ujemanj) in/ali na podlagi navezovanja (predvsem osebnih zaimkov, prim. Korosec 1993) 6.
V Tabeli l spodaj so v prvem stolpcu navedene kratice, v drugem stolpcu pa njihove razvezave. Tretji stolpec vsebuje podatke o stevilu pojavitev, pri katerih ni bilo mogoce nedvoumno dolociti sklanjatve7. V cetrtem stolpcu je navedeno stevilo pojavitev kratic, ki se sklanjajo po 1. moski sklanjatvi. V petem stolpcu je navedeno stevilo pojavitev kratic, ki se sklanjajo po 1. zenski sklanjatvi. V sestem stolpcu je navedeno stevilo pojavitev kratic, ki se sklanjajo po 3. zenski sklanjatvi.
nicto koncnico (npr. v povedih Albanec Artim Sakiri zapusca nogometni tabor HIT Gorice, nek angleski klub pa naj bi zanj placal 250.000 DEM odskodnine; Takrat je Hit Gorica v prvem krogu pokala Uefa izpadla proti atenskemu klubu z 1:1 in 0:1, Marko pa je v prvi enajsterici nadomestil Mateja Mavrica, ki je odsel na Norvesko). Ti primeri so zanimivi zato, ker bi glede na pomen pricakovali, da bo sestavina Hit jedro samostalniske besedne zveze Hit (Nova) Gorica. V gradivu se pojavi tudi primer, v katerem imata obe sestavini nicti koncnici (v povedi Filip Mendas, trener HIT Gorica : »Smo mlada in nova ekipa, zato se se iscemo v igri), in primer, v katerem se Hit (kot bi pricakovali) pojavi v vlogi jedra samostalniske besedne zveze (npr. v povedi Kdo se lahko ustavi Domzale na poti do drugega naslova drzavnih prvakov, potem ko si je vodilno mostvo jeseni priigralo osem tock prednosti pred prvim zasledovalcem Hitom Gorico in devetpredKoprom?).
5 Curk (2015: 173) definira leksikalizirane kratice kot kratice, ki sledijo foneticni realizaciji, npr. leksikalizirana kratica beemve, nastala iz kratice BMW.
6 Upostevani so bili tudi nekateri, sicer redki primeri ujemanja, kjer je na spol mogoce sklepati iz ujemanja med jedrom samostalniske besedne zveze in desnim prilastkom, prim. poved Sodec po zapisnikih Banke Slovenije se nepravilnosti nanasajo na poslovanje druzbe LHB Finance iz Ljubljane, ki je na trgu z dajanjem posojil konkurirala celo svoji posredni lastnici NLB, ceprav ni imela dovoljenja za bancno poslovanje, v kateri je bila kratica NLB dolocena kot zenskega spola.
7 Pri vecini kratic to pomeni, da zaradi nictih koncnic ni bilo mogoce dolociti, ali gre za 1. ali 3. sklanjatev. V primeru kratice Nato sta v imenovalniku in tozilniku mogoci 2 morfoloski analizi, in sicer Nato-0 in Nat-o. Konkretno to pomeni, da so bile sem uvrscene kratice, ki se jih ni dalo nedvoumno uvrstiti v 1. mosko ali 1. zensko sklanjatev.
Tabela 1: Kratice z razvezavami in podatki o sklanjatvah
Krati ca Razvezava Brez glasovnih koncnic / nedolocljiva sklanjatev 1. moska sklanjat ev 1.zenska sklanjatev 3.zenska sklanjatev
EU Evropska unija 290 10 0 0
ZDA Zdruzene drzave Amerike 300 0 0 0
STA Slovenska tiskovna agencija 300 0 0 0
RS Republika Slovenija 300 0 0 0
SDS Slovenska demokratska stranka 288 12 0 0
SIT slovenski tolar 300 0 0 0
SP svetovno prvenstvo 292 8 0 0
RTV radiotelevizija 294 6 0 0
DZ drzavni zbor 282 18 0 0
LDS Liberalna demokracija Slovenije 296 4 0 0
NLB Nova Ljubljanska banka 290 10 0 0
TV televizija 296 4 0 0
SLS Slovenska ljudska stranka 295 5 0 0
SD Socialni demokrati 278 22 0 0
BiH Bosna in Hercegovina 297 3 0 0
AFP Agence France-Presse 300 0 0 0
EP evropsko prvenstvo 296 4 0 0
OS osnovna sola 300 0 0 0
MM C multimedijski center 285 15 0 0
BDP bruto druzbeni proizvod 289 11 0 0
Nato North Atlantic Treaty Organization 137 163 0 0
Nsi Nova Slovenija 287 13 0 0
DeS US Demokraticna stranka upokojencev Slovenije 278 22 0 0
ZN Zdruzeni narodi 278 22 0 0
Dars Druzba za avtoceste v Republiki Sloveniji 133 167 0 0
KS krajevna skupnost 300 0 0 0
CD compact disc 194 106 0 0
DDV davek na dodano vrednost 289 11 0 0
OI olimpijske igre 299 1 0 0
BM W Bayerische Motoren Werke 247 53 0 0
Hit Hoteli, igralnice, turizem 235 65 0 0
NKB M Nova Kreditna banka Maribor 292 8 0 0
UKC Univerzitetni klinicni center 291 9 0 0
SKD Slovenski krscanski demokrati 299 1 0 0
GZS Gospodarska zbornica Slovenije 296 4 0 0
NBA National Basketball Association 300 0 0 0
BBC British Broadcasting Corporation 269 31 0 0
DVD digital versatile disc 198 102 0 0
Uefa Union of European Football Associations 210 0 88 2
OZN Organizacija zdruzenih narodov 299 1 0 0
V Tabeli 2 so v prvem stolpcu navedene kratice, v drugem stolpcu stevilo pojavitev, pri katerih spol ni dolocljiv. V tretjem stolpcu je navedeno stevilo pojavitev kratic moskega spola, v cetrtem stolpcu je naveden odstotek pojavitev kratic moskega spola glede na celotni vzorec (300 pojavitev). V petem stolpcu je navedeno stevilo pojavitev kratic zenskega spola, v sestem stolpcu je naveden odstotek pojavitev kratic zenskega spola glede na celotni vzorec (300 pojavitev). V sedmem stolpcu je navedeno stevilo pojavitev kratic srednjega spola, v osmem stolpcu je naveden odstotek pojavitev kratic srednjega spola glede na celotni vzorec (300 pojavitev).
Tabela 2: Kratice s podatki o stevilu pojavitev, kjer spol ni dolocljiv, in s podatki o stevilu pojavitev kratic moskega, zenskega in srednjega spola z ^ navedbo deleza glede na celotni vzorec 300 pojavitev _
Kratica Spol ni Moski % Zenski % Srednji %
dolocljiv spol pojavitev spol pojavitev spol pojavitev
kratic kratic kratic
moskega zenskega srednjega
spola spola spola
EU 264 11 3,7 25 8,3 0 0
ZDA 276 0 0 24 8 0 0
STA 300 0 0 0 0 0 0
RS 299 0 0 1 0,3 0 0
SDS 248 13 4,3 39 13 0 0
SIT 300 0 0 0 0 0 0
SP 269 9 3 0 0 22 7,3
RTV 279 7 2,3 14 4,7 0 0
DZ 217 83 27,7 0 0 0 0
LDS 250 5 1,7 45 15 0 0
NLB 255 10 3,3 35 11,7 0 0
TV 255 13 4,3 32 10,7 0 0
SLS 261 5 1,7 34 11,3 0 0
SD 250 26 8,7 24 8 0 0
BiH 281 3 1 16 5,3 0 0
AFP 298 0 0 2 0,7 0 0
EP 274 5 1,7 0 0 21 7
OS 281 0 0 19 6,3 0 0
MMC 284 16 5,3 0 0 0 0
BDP 229 71 23,7 0 0 0 0
Nato 127 173 57,7 0 0 0 0
Nsi 247 15 5 38 12,7 0 0
DeSUS 239 53 17,7 8 2,7 0 0
ZN 267 33 11 0 0 0 0
Dars 64 236 78,7 0 0 0 0
KS 265 0 0 35 11,7 0 0
CD 141 159 53 0 0 0 0
DDV 245 55 18,3 0 0 0 0
OI 296 1 0,3 3 1 0 0
BMW 175 125 41,7 0 0 0 0
Hit 196 104 34,7 0 0 0 0
NKBM 241 11 3,7 48 16 0 0
UKC 259 41 13,7 0 0 0 0
SKD 262 3 1 35 11,7 0 0
GZS 275 8 2,7 17 5,7 0 0
NBA 295 1 0,3 4 1,3 0 0
BBC 211 83 27,7 6 2 0 0
DVD 167 133 44,3 0 0 0 0
Uefa 184 0 0 116 38,7 0 0
OZN 287 4 1,3 9 3 0 0
V Tabeli 3 so v prvem stolpcu navedene kratice, v drugem stolpcu stevilo pojavitev, pri katerih spol ni dolocljiv. V tretjem, cetrtem in petem stolpcu je ponovno navedeno stevilo pojavitev kratic po posameznem spolu. V sestem stolpcu je navedeno stevilo kratice (ednina pomeni, da se kratica v vzorcu pojavlja samo v ednini, v veliki meri gre za nestevna lastna imena, vendar ne izkljucno, npr. OS8; ni dolocljivo pomeni, da se spola kratice ni dalo dolociti9; kjer sta navedeni ednina in mnozina s stevilom pojavitev v oklepajih, gre za nestevno kratico, ki se pojavlja tako v ed. kot v mn.; stevno pomeni, da je kratica stevna in se torej pojavlja tako v ednini kot v mnozini). V sedmem stolpcu je povzet oblikoslovni del slovarskega sestavka iz SP 2001, iz katerega je razvidna sklanjatev kratice (ce konkretna kratica v SP 2001 ni vkljucena, to oznacuje posevnica).
8 Podrobnejsa raziskava bi morala preveriti stevnost kratic na vecjem vzorcu. V korpusu Gigafida 2.0 se pojavljajo primeri, ki kazejo, da je kratica OS stevna (npr. Mednarodnepogoje za podelitev eko zastave je izpolnilo 15 slovenskih OS ze pred dvema letoma). V vzorcu se OS v ednini sicer pogosto pojavlja kot del lastnih imen tipa OS Ljubecna.
9 SIT se, razumljivo, praviloma pojavlja desno od glavnih stevnikov, npr. KORUZO v zrnju po 43,00 SIT/kg in vino cvicek po 250,00SIT/l, prodam v okolici Brezic, tj. v skladenjskem polozaju, kjer ni mogoce ugotoviti stevila kratice.
Tabela 3: Kratice s podatki o stevilu pojavitev kratic moskega, zenskega in srednjega spola v pregledanem vzorcu s podatki o stevilskosti kratic v primerjavi s predpisom iz SP 2001
Kratica Spol ni Moski Zenski Srednji Stevilo SP 2001
dolocljiv spol spol spol
ednina EU-ja tudi EU --
EU 264 11 25 0 m
ednina (1), ZDA -- z mn.
ZDA 276 0 24 0 mnozina (36)
ednina STA-ja tudi STA
STA 300 0 0 0 -- m
RS 299 0 1 0 ednina RS -- m
ednina SDS-a tudi SDS
SDS 248 13 39 0 -- m
SIT 300 0 0 0 ni dolocljivo SIT - m
ednina SP-ja tudi SP --
SP 269 9 0 22 m
ednina RTV-ja in rtv-ja m; RTV -- in rtv
RTV 279 7 14 0 -- z
DZ 217 83 0 0 ednina I
ednina LDS-a tudi LDS
LDS 250 5 45 0 -- m
ednina NLB-ja tudi
NLB 255 10 35 0 NLB -- m
ednina TV-ja in tv-ja m;
TV 255 13 32 0 TV -- in tv -- z
ednina SLS-a tudi SLS -
SLS 261 5 34 0 - m
SD 250 26 24 0 ednina I
ednina BIH-a tudi BIH -
BiH 281 3 16 0 - m
AFP 298 0 2 0 ednina I
ednina EP-ja tudi EP --
EP 274 5 0 21 m
OS 281 0 19 0 ednina OS -- m
MMC 284 16 0 0 ednina I
ednina BDP-ja tudi
BDP 229 71 0 0 BDP -- m
ednina Nato -a in NATO
Nato 127 173 0 0 -A m
NSi 247 15 38 0 ednina I
DeSUS 239 53 8 0 ednina I
ednina (25), ZN-a tudi ZN --
ZN 267 33 0 0 mnozina (20) m
Dars 64 236 0 0 ednina I
KS 265 0 35 0 stevno KS -- m
CD 141 159 0 0 stevno CD-ja m
ednina DDV-ja tudi
DDV 245 55 0 0 DDV -- m
ednina (1), OI -- z mn.
OI 296 1 3 0 mnozina (28)
stevno BMW-ja tudi
BMW 175 125 0 0 BMW -- m
Hit 196 104 0 0 ednina I
NKBM 241 11 48 0 ednina I
ednina UKC-ja tudi
UKC 259 41 0 0 UKC -- m
ednina (35), SKD-ja tudi
SKD 262 3 35 0 mnozina (2) SKD -- m
ednina GZS-ja tudi GZS
GZS 275 8 17 0 -- m
NBA 295 1 4 0 ednina I
ednina BBC-ja tudi
BBC 211 83 6 0 BBC -- m
DVD 167 133 0 0 stevno I
ednina UEFA -E in
Uefa 184 0 116 0 Uefa -e z
ednina OZN-a tudi OZN
OZN 287 4 9 0 -- m
3 Sklep
Cilj clanka je bil empiricno preveriti spol najpogostejsih slovenskih kratic in formulirati nekatere tendence v zvezi s spolom kratic, hkrati pa preveriti tudi metodologijo analize za izdelavo slovnicnega opisa v smislu ustreznosti gradiva, velikosti vzorca, nacel interpretacije gradiva.
Opisane so najrelevantnejse ugotovitve analize10. Vecinoma velja, da se kratice, ki imajo v jedru besedotvorne podstave samostalnik moskega spola (ne glede na stevilo), lahko sklanjajo po 1. moski sklanjatvi (DZ, SD, MMC, BDP, ZN, DDV, UKC, SKD; izjema je SIT). Kratice, ki imajo v jedru samostalniske besedne zveze v besedotvorni podstavi samostalnik zenskega spola, se lahko sklanjajo po 1. moski sklanjatvi (EU, SDS, RTV, LDS, NLB, TV, SLS, BiH11, NSi, DeSUS, Dars, OI, NKBM, GZS, OZN), a to ne velja za vse take kratice (ZDA, STA, RS, OS, KS se namrec ne sklanjajo po 1. moski sklanjatvi, kljub temu da se ne koncajo na nenaglaseni a). Kratice, ki imajo v jedru besedotvorne podstave samostalnik moskega spola, so vecinoma
10 Trditve se tu nanasajo zgolj na nabor 40 preucenih kratic na podlagi analize nakljucnega vzorca 300 konkordanc, ne pa na kratice nasploh.
samo moskega spola (DZ, MMC, BDP, ZN, DDV, UKC; izjemi: SIT, SD).11 Zanimiva je ugotovitev, da je pri vecini kratic, ki so lahko moskega ali zenskega spola, odstotek pojavitev kratice v zenskem spolu vsaj dvakrat visji kot odstotek pojavitev iste kratice v moskem spolu (EU: z. sp.: 8,3 %, m. sp.: 3,7 %; SDS: z. sp.: 13 %, m. sp.: 4,3 %; RTV: z. sp.: 4,7 %, m. sp.: 2,3 %; LDS: z. sp.: 15 %, m. sp.: 1,7 %; NLB: z. sp.: 11,7 %, m. sp.: 3,3 %; TV: z. sp.: 10,7 %, m. sp.: 4,3 %; SLS: z. sp.: 11,3 %, m. sp.: 1,7 %; BiH: z. sp.: 5,3 %, m. sp.: 1 %; Nsi: z. sp.: 12,7 %, m. sp.: 5 %; OI: z. sp.: 1 %, m. sp.: 0,3 %; NKBM: z. sp.: 16 %, m. sp.: 3,7 %; SKD: z. sp.: 11,7 %, m. sp.: 1 %; GZS: z. sp.: 5,7 %, m. sp.: 2,7 %; NBA: z. sp.: 1,3 %, m. sp.: 0,3 %; OZN: z. sp.: 3 %, m. sp.: 1,3 %; izjeme so: SD: z. sp.: 8 %, m. sp.: 8,7 %; DeSUS: z. sp.: 2,7 %, m. sp.: 17,7 %, in BBC: z. sp.: 2 %, m. sp.: 27,7 %). Podobna ugotovitev velja za kratice, ki so lahko moskega ali srednjega spola: pri obeh kraticah, ki sta lahko moskega ali srednjega spola, je odstotek pojavitev kratice v srednjem spolu vsaj dvakrat visji kot odstotek pojavitev iste kratice v moskem spolu (SP: sr. sp.: 7,3 %, m. sp.: 3 %; EP: sr. sp.: 7 %, m. sp.: 1,7 %). Da ima jedrni samostalnik v besedotvorni podstavi omejen vpliv na spol kratice, kaze kratica Dars, ki je izkljucno moskega spola (in seveda tudi prevzete kratice, npr. BMW, NBA, BBC). Primerjava izsledkov raziskave s SP 2001 pokaze predvsem to, da SP 2001 dovoljuje manj spolske variantnosti kratic (tj. preferiranje enega, zlasti moskega spola kratice, kadar se v rabi pojavljata oba spola, zlasti pri kraticah EU, SDS, SP, LDS, NLB, SLS, BiH, EP, OS, KS, SKD, GZS, OZN, kjer zenski in srednji spol prevladujeta, kratici OS in KS pa se pojavljata celo izkljucno v zenskem spolu).
Ceprav je raziskava v obsegu dokaj omejena (40 kratic), vendarle nakazuje, da bodo morali prihodnji opisi kratic v slovenscini, zlasti slovnicni, temeljiti na analizi velikega stevila konkretnih zgledov kratic, ker se oblikoslovnega vedenja kratic ne da opisati s splosnimi (brezizjemnimi) pravili, poleg tega pa bo treba v analizo zajeti tudi govorjeni jezik.
Literatura / References
Bajec, Anton, Kolaric, Rudolf, Rupel, Mirko, Solar, Jakob. (1964). Slovenska slovnica [Slovenian grammar], Druga popravljena izdaja. Ljubljana: DZS. (In Slovenian.)
11 Sem bi lahko pogojno uvrstili se Hit, CD in DVD. Pri Hitu je vprasljivo zavedanje o razvezavi pri govorcih, pri CD in DVD pa bi lahko slo tudi za vpliv dobesednega prevajanja (angl. disc slov. disk).
Bartoszewska, Janina, Patocka, Urszula. (2004). Tendencje przekladu abrewiatur i akronimow Unii Europejskiej (na materiale j^zyka polskiego, rosyjskiego i angielskiego) [Trends in the translation of European Union abrewiatures and acronyms (on Polish, Russian and English material)]. In Slowa, slowa, slowa... w komunikacji jqzykowej [In Words, words, words ... in linguistic communication]. Marcelina Grabska (Ed.). Gdansk: Fundacja Rozwoju Uniwersytetu Gdanskiego. 137-145. (In Polish.)
Curk, Mateja. (2015). Pravopisna neustaljenost zlozenk in kratic v sodobnem literarnem diskurzu [The orthographic unstability of leaflets and abbreviations in contemporary literary discourse]. In Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprasanjih [Spelling crossings: discussions on spelling issues]. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (Eds.). Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. 169-187. (In Slovenian.)
Dobrovoljc, Helena, Jakop, Natasa. (2012). Sodobni pravopisni prirocnik med normo in predpisom [A modern spelling manual between norm and regulation]. Ljubljana: Zalozba ZRC.
Gigafida 2.0 [Gigafida 2.0]. Slovenski referencni korpus (deduplicirani) v orodju NoSketch Engine [Slovenian Reference Corps (deduplicated) in NoSketch Engine]. URL:
https://www.clarin.si/noske/run.cgi/corp_info?corpname=gfida20_dedup&struct _attr_stats=1&subcorpora=1 (accessed April 24, 2019). (In Slovenian.)
Kochova, Pavla. (2005). Nove inicialove zkratky [New initial abbreviations]. In Neologizmy v dnesni cestine [Neologisms in Czech today]. Olga Martincova (Ed.). Praga: UJC AV CR. 242-248. (In Czech.)
Kompara, Mojca. (2009). Prepoznavanje krajsav v besedilih [Identifying abbreviations in texts]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes], 15, No 1-2. 95-112. (In Slovenian.)
Kompara, Mojca. (2010). Krajsavni slovarji [Short dictionaries]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes], 16, No 2. 111-129. (In Slovenian.)
Kompara, Mojca. (2015). Raba veznikov in predlogov pri tvorbi kratic [Use of binders and suggestions in acronyms]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes], 21, No 1. 51-62. (In Slovenian.)
Kompara, Mojca. (2017). Zasnova novega slovarja krajsav [Design a new glossary of abbreviations]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes], 23, No 1. 77-92. (In Slovenian.)
Korosec, Tomo. (1993). O krajsavah [About shortcuts]. In Seminar slovenskega jezika, literature in kulture [Seminar of Slovenian language, literature and culture] 29. Miran Hladnik (Ed.). Ljubljana: Filozofska fakulteta. 15-27. (In Slovenian.)
Lengar Verovnik, Tina. (2018). Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih: novosti in spremembe [Addressing abbreviations in the revised spelling rules: new developments and changes]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes], 24, No 2. 43-54. (In Slovenian.)
Logar, Natasa. (2003). Kratice in tvorjenke iz njih - aktualnapoimenovalna moznost [Abbreviations and their derivatives - a current name option]. In Wspolczesna polska i slowenska sytuacja j^zykowa = Sodobni jezikovni polozaj na Poljskem
in v Sloveniji [Contemporary Polish and Slovenian language situation = Contemporary linguistic status in Poland and Slovenia]. Stanislaw Gajda, Ada Vidovic Muha (Eds.). Opole: Instytut Filologii Polskej; Ljubljana: Filozofska fakulteta. 131-149.
Nacrt pravil za novi slovenski pravopis [Project rules for the new Slovenian spelling]. (1981). Ljubljana: DZS.
Rode, Matej. (1974). Poskus klasifikacije krajsav [Attempt to classify abbreviations]. In Slavisticna revija [Slavistic magazine], 22, No 2. 213-219. (In Slovenian.)
Ruszkowski, Marek. (2014). Formy oboczne skrotowcow [Collateral abbreviations]. In Poradnik Jqzykowy [Language Guide], 9. 29-34. (In Polish.)
SP 1950 = Slovenski pravopis [Slovenian spelling]. (1950). Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije. (In Slovenian.)
SP 1962 = Slovenski pravopis [Slovenian spelling]. (1962). Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije. (In Slovenian.)
SP 2001 = Slovenski pravopis [Slovenian spelling]. (2001). Ljubljana: SAZU -Zalozba ZRC, ZRC SAZU. (In Slovenian.)
Subaric, Sanja. (2017). Status skracenica - u istorijskoj i savremenoj perspektivi [The status of abbreviations - in historical and contemporary perspective]. In Slavisticna revija [Slavistic magazine], 65, No 2. 263-280.
Stumberger, Saska. (2015). Sklanjanje kratic v pisnem knjiznem jeziku [Acronyms in written literary language]. In Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprasanjih [Spelling crossroads: discussions of spelling issues]. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (Eds.). Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU. 159-167. (In Slovenian.)
Stumberger, Saska. (2016). Kratice v Nacrtu pravil za novi slovenski pravopis 1981 in v Slovenskem pravopisu 2001 [Abbreviations in the Draft Rules for the New Slovenian Orthography 1981 and in the Slovenian Orthography 2001]. In Toporisiceva obdobja. Erika Krzisnik, Miran Hladnik (Eds.). Ljubljana: Znanstvena zalozba Filozofske fakultete (Obdobja 35). 439-446. (In Slovenian.)
Toporisic, Joze. (2004). Slovenska slovnica [Slovenian grammar]. Maribor: Zalozba Obzorja. (In Slovenian.)
