IZVIRNOST TIPNEGA INDEKSA SLOVENSKIH LJUDSKIH PRAVLJIC V MEDKULTURNEM KONTEKSTU Текст научной статьи по специальности «Биологические науки»

strokovni prispevek

UDK:398.2(497.4)

IZVIRNOST TIPNEGA INDEKSA SLOVENSKIH LJUDSKIH PRAVLJIC V MEDKULTURNEM KONTEKSTU

Milena Mileva Blazic

Pedagoska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija

Keywords: ATU index, A. Aarne, S. Thompson, H. J. Uther, M. Kropej Telban

The monograph's by Monika Kropej Telban Type index of Slovenian folk tales, animal tales and fables is the first in a series of Slovenian indexes in the European space and place specific Slovenian fairy-tale on multicultural Europe and fairy tale map (Alberus, Apulej, Archilochus, Babrius, Bidpai, Ennius, Aesop, Hesiod, Horace, Phaedrus, Antonius von Pforr, Sachs, Steinhöwel, Burkkhard Waldis et al.). Moreover, it is increasing the academic level of Slovenian folklore and literary studies. The article presents a processed and expanded review of that monograph.

Kljucne besede: ATU index, A. Aarne, S. Thompson, H. J. Uther, M. Kropej Telban

Monografija Monike Kropej Telban Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic, Zivalske pravljice in basni je prva v seriji slovenskih tipnih indeksov in umesca specificne slovenske ljudske pravljice v evropski prostor ter na pravljicni zemljevid medkulturne Evrope (Alberus, Apulej, Arhiloh, Babrij, Bidpai, Enij, Ezop, Hesiod, Horac, Phaedrus, Antonius von Pforr, Sachs, Steinhöwel, Waldis idr.). Poleg tega zvisuje tudi znanstveno raven slovenske folkloristike in literarne vede. Prispevek predstavlja predelano in razsirjeno recenzijo navedene monografije.

Uvod

Tipni indeksi ljudskih pravljic so v osnovi enciklopedijsko delo, ker temeljijo na transgeneracijskem prenosu velikega stevila informacij o ljudskih pravljicah, ki jih je treba definirati, sistematizirati in klasificirati. Gradivo (ljudske pravljice, povedke, saljive zgodbe ipd.) je raznotero, v razlicnih jezikih in/ali prevodih. Aarnejeva klasifikacija iz leta 1910 vsebuje 2200 tipov, Thomsponova iz leta 1928 1961, Utherjeva analiza prek 2400 pravljicnih tipov pa temelji predvsem na modelu evropske pravljice, kljub temu, da omenja tudi neevropske variante.

Folkloristicna veda imenuje klasifikacijski sistem pravljic tipni indeks, literarna veda bi ga imenovala motivni indeks. Ne glede na morebitna razlicna pojmovanja, pa je enciklopedijsko delo nemskega znanstvenika Hans-Jörga Utherja z naslovom The Types of International Folktales. A Classification and Bybliography based on the System of Antti Aarne and Stith Thomspon iz leta 2004, 2011 (3 knjige, 855 strani) temeljna knjiga za vse raziskovalce pravljic. Pri Utherjevem tipnem indeksu je s posredovanjem informacij o slovenskem gradivu sodelovala tudi Monika Kropej Telban, visja znanstvena svetnica Instituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je leta 2015 izdala knjigo Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic, Zivalske pravljice in basni, prvo iz serije knjig Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic, ki jih avtorica objavlja na osnovi motivno-tematske ATU klasifikacije, kjer poudarja izvirne slovenske variante v mednarodnem kontekstu.

Evropska pravljica in Max Lüthi, 1947

V eni izmed prvih znanstvenih monografij o evropski pravljici (Evropska pravljica: forma in narava 1947, slov. prevod 2011) je svicarski raziskovalec Max Lüthi (1928-1991) iskal skupne znacilnosti vseh evropskih1 pravljic in jih nasel v njihovi osnovni formi. Lüthija ne zanimajo

1 Lüthi je kot evropske pravljice obravnaval: albanske, bolgarske, estonske, finske, francoske, irske, jugoslovanske (monografija je objavljena 1948), latvijske, madzarske, nemske, novogrske, retroromanske, ruske in skandinavske pravljice.

individualne razlike, ampak skupni imenovalci. Ugotavlja, da se pravljicni motiv ali tip nikoli ne pojavi v cisti obliki, ampak ga deduktivno izpelje na osnovi primerjave vec posameznih tipov pravljic. Lüthi poudarja skupne lastnosti, abstrahira pa razlike, ceprav na njih opozori. Njegovo preucevanje temelji na analizi evropskega gradiva pravljic, na evropskem gradivu pa temeljijo tudi tipni indeksi pravljic razlicnih narodov. Lüthi pravi: »Pravljica je (...) umetnisko delo.« (Lüthi 2012: xii), »vsevkljucujoca literarna oblika« (Lüthi 2012: 90), »(i)gra »steklenih biserov« preteklih casov.« (Lüthi 2012: 127).

Pravljica se odreka globoki prostorski, casovni, duhovni in psiholoski razclenitvi. Prepletenost in zaporedje zacara v socasnost. Z obcudovanja vredno doslednostjo preslikava vsebine najrazlicnejsih podrocij na eno in isto raven: telesa in predmete kot ploske figure, lastnosti kot dejanja, odnose med posameznimi bitji kot fizicno vidne materialne darove. Razlicnim figuram pripisuje razlicne vedenjske nacine (junakom in protijunakom), duhovna ali psiholoska razdalja je ponazorjena s fizicno oddaljenostjo. (Lüthi 2012: 22)

Antti Aarne, 1910

Antti Aarne (1867-1925) se je rodil na Finskem, kjer je tudi studiral pri profesorju finscine in primerjalne folkloristike Kaarle Krohnu. Slednji je s Svedom C. W. Von Sydow leta 1910 v Kopenhagnu tudi ustanovil mednarodno Drustvo folkloristov (angl. Folklore Fellows) in zacel z objavljanjem serije monografij z akronimom FCC (angl. Folklore Fellows' Communication) pod pokroviteljstvom Finske akademije znanosti in umetnosti. Aarnejev profesor, Kaarle Krohn, je bil urednik. Tretjo monografijo je objavil Aarne v nemscini Verzeichnis der Märchentypen (FF communications no. 3). Vpliv Aarnejeva tipnega indeksa je bil daljnosezen. Delal je kot profesor folkloristike na Univerzi v Helsinkih. Razvijal je folkloristicno metodo raziskovanja pravljic, ki se imenuje zgodovinsko-geografska metoda primerjalne folkloristike. Razvil je tipni indeks, na osnovi katerega je klasificiral pravljice v tri velike skupine:

1. Zivalske pravljice 1-299

a. Gozdne zivali 1 -99

b. Gozdne in domace zivali 100-149

c. Clovek in gozdne zivali 150-199

d. Domace zivali 200-219

e. Ptice 220-249

f. Ribe 250-274

g. Druge zivali 275-299

2. Prave pravljice 300-1199

a. Carobne pravljice 300-749

i. Carobni nasprotniki 750-849

ii. Carobni pomocniki 850-999

iii. Carobni predmeti 560-649

iv. Carobna moc ali znanje 650-699

v. Drugi carobni pripomocki 700-749

b. Legende 750-849

c. Novelisticne pravljice 850-999

d. Pravljice o neumnih velikanih 1000-1199

3. Sale 1200-1999

a. Pravljice o neumnostih 1200-1349

b. Sale o porocenih 1350-1439

c. Sale o zenskah 1440-1524

d. Sale o moskih 1525-1874

i. Zviti moski 1525-1639

ii. Srecna nakljucja 1640-1674

iii. Bedaki 1674-1724

iv. Sale o duhovnikih 1725-1874

e. Pravljice o lazeh 1875-1999

Stith Thompson, 1928, 1961

Stith Thompson2 (1885-1976) je eden izmed vodilnih znanstvenikov na podrocju ljudskega izrocila. Napisal je stevilne knjige, vendar je najbolj znana Motif-Index of Folk-Literature, ki jo je pisal med letoma 1928 in 1961. Kot osnova mu je sluzil indeks motivov folklorista Aarneja, prvic objavljen leta 1910; Thompson ga je prevedel leta 1928, ga razsiril in mu dodal nove motive in podmotive, kar je izslo leta 1961 in je v svetu znano kot Aarne-Thompsonov indeks ali AaTh ali se krajse AT. K zacetnicam se po navadi doda se stevilka, in sicer AT 303 (motiv dvojckov), AT 327 (Janko in Metka), AT 410 (Trnuljcica), AT 425 (Lepotica in zver oziroma zivalskega zenina/neveste), AT 709 (Sneguljcica). Leta 2004 je nemski znanstvenik Hans Jorg Uther dopolnil indeks, ki se odslej imenuje Aarne-Thompson-Uther ali ATU-sistem.

Iz nastajanja Thompsonovega indeksa vidimo, da gre za delo, ki nikoli ni koncano. Avtor je tudi po upokojitvi leta 1955 skupaj z zeno zbiral in analiziral ljudske pravljice po vsem svetu.

Ko je Stith Thompson pripravljal mednarodni tipni indeks ljudskih pravljic, je obiskal tudi Ljubljano. Srecal se je z Ivanom Grafenauerjem, Milkom Maticetovim in Nikom Kuretom z Instituta za slovensko narodopisje. Ker je bil institutski arhiv pravljic ze zasnovan v smislu mednarodne klasifikacije, je bilo sodelovanje pri mednarodnem indeksu toliko lazje. Tako je Thompson po posredovanju institutskih sodelavcev lahko vkljucil tudi slovenske ljudske pravljice v tipni indeks mednarodnih ljudskih pravljic in povedk (Aarne, Thompson 1961). (Kropej Telban 2015: 12)

V Sloveniji je dostopen samo en izvod Thompsonovih del, in sicer v knjiznici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zadnja izdaja iz leta 1997 je sestavljena iz sedmih knjig, ceprav temelji na izdaji, nastali po tem, ko je med letoma 1935 in 55 zbiral in klasificiral seznam motivov. Prvih pet knjig je tematsko urejen katalog motivov, ki je abecedno klasificiran. Prvi del zavzema crke A-C, drugi D-E, tretji F-H, cetrti J-K in peti L-Z. Sesta knjiga ima dva dela in v njej je seznam motivov (indeks motivov). V prvem delu seste knjige so motivi crk A-K in v drugem delu seste knjige J-Z, torej je vseh knjig sedem, skupaj imajo okrog 3600 strani. Tudi naslov knjige je Indeks motivov ljudskega slovstva, s podnaslovom Klasifikacija narativnih elementov v ljudskih pravljicah, baladah, mitih, basnih, srednjeveskih romancah, kratkih zgodbah, saljivih zgodbah in lokalnih legendah.

V uvodu je Thompson opisal proces nastajanja knjige na podlagi omenjene Aarnejeve klasifikacije, v katero je vnasal ljudske pravljice in mite, evropske pravljice, pravljice z drugih kontinentov, razlicnih narodov (keltska kultura, baltske dezele, slovanske, ugro-finske, grske), posameznih dezel (Finska, Estonija, Svedska, Norveska, Flamska, takratna Ceskoslovaska [danes Ceska in Slovaska], nekdanja Livonija, Rusija, Spanija, Romunija, Madzarska, Islandija, Valonija). V vsako novo izdajo je vnasal novosti, recimo pravljice z Bliznjega in Daljnega vzhoda (Tisoc in ena noc; turske, indijske, sibirske pravljice itn.), pravljice iz Oceanije, Juzne Amerike, Indije, Afrike; lokalne legende, srednjeveske romance, prilike in legende o zivljenju svetnikov, saljive zgodbe in novele, kratke zgodbe in basni. Pri zbiranju besedil iz ljudskega izrocila je uposteval zbirke pravljic v knjigah, pa tudi v periodiki. Dragoceno je, da Thompson v uvodnem delu nasteje vec kot petsto virov oziroma zbirk, iz katerih so crpana ljudska besedila, kar bralcu omogoca lazjo orientacijo in tudi nadaljnje raziskovanje.

Klasifikacija je povzrocala najvec problemov, zato je tudi strukturiral merila od bolj resnih tem (mitoloskih) do saljivih besedil, od domisljijskih do dozivljajskih, od fantasticnih do realisticnih. V prvih petih knjigah so motivi razvrsceni tematsko in so razdeljeni v 22 skupin glavnih motivov in stevilnih podmotivov. V sesti in sedmi knjigi oziroma v 6.1 in 6.2 so isti motivi uvrsceni abecedno, kar omogoca lazjo orientacijo v obseznih knjigah.

2 Stith Thompson, Motif-index of folk-literature: a classification of narrative elements in folktales,

ballads, myths, fables, mediaeval romances, exempla, fabliaux, jest-books, and local legends, Revised

and enlarged ed., Bloomington, Indianapolis: Indiana University Press, [po 1997]: 7 zv. 24 cm.

Vol. 1: A-C. 554 str.

Vol. 2: D-E. 517 str.

Vol. 3: F-H. 519 str.

Vol. 4: J-K. 499 str.

Vol. 5: L-Z. 567 str.

Vol. 6.1: A-K. 448 str.

Vol. 6.2: L-Z. 892 str.

1. A - v prvem poglavju so motivi o stvarjenju sveta, bogov, polbogov, narave, vesolja, zemlje, zivljenja, zivali in rastlin.

2. B - v drugem poglavju so motivi zivali.

3. C - v tretjem poglavju so motivi miticnih zivali (npr. zmaji, govoreci ptici, poosebljene zivali, zivalsko kraljestvo, zivalske poroke). V tem delu so tudi znani motivi hvaleznih zivali in razlicne preobrazbe le-teh. To poglavje se nanasa tudi na totemske zivali in prepovedana podrocja, tabuje.

4. D - najobsirnejse poglavje je cetrto, ki je posveceno cudeznemu: vanj so zajete preobrazbe in carovnije, carobni objekti, carobna moc in uporaba carobnega. Motivi v skupini D vsebujejo motive o duhovih, dusi, mrtvih, ozivljanju, vstajenju. V to skupino so uvrscena se carobna potovanja v druge svetove, ter nenavadna bitja, kot so vile, duhovi, demoni.

5. F - v peti skupini motivov so predstavljeni carobni prostori, gradovi, podvodni svet, cudezne osebe.

6. G - skupina motivov o velikanih, carovnicah in podobnih bitjih, velikani in hudobci, vile in carovnice, duhovi.

7. E - v sedmi skupini so motivi na temo smrti.

8. H - osmo poglavje je posveceno posebnim motivom, ki jih je Thompson poimenoval motivi preizkusenj. Tu so zbrani motivi razlicnih preizkusenj, kot so iskanje svoje identitete, modrosti, moc, znacaja in druge preizkusnje.

9. J - poglavje je razdeljeno na tri podpoglavja, in sicer modrost, neumnost in pamet. To poglavje temelji na intelektualnih lastnostih, zato so nekatera besedila s temi motivi duhovita.

10. K - poglavje je obsezno, poudarja fizicne preizkusnje. Zato so v tem delu tudi motivi prevar, prevarantov. V tej skupini lahko zasledimo podmotive, npr. laznivce, lazi, nezvestobo, prebeznike, prevarante, prevare, preoblacenje, tatove, zapeljevanje.

11. L - v manjsem poglavju so zbrani motivi s ne/srecnimi ali usodnimi obrati, napovedmi, prerokbe, predvidevanja, obljube, sodbe, usoda.

12. N - v skupini N so motivi iger na sreco, na primer preizkusnje, kockanje, sprejemanje daril od hudobcev, pojavlja se tudi poosebljena boginja srece Fortuna.

13. P - poglavje je posveceno socialnim motivom. Vecinoma pravljicne osebe se vzpenjajo po hierarhicni lestvici od siromaka do bogatasa, od kmeta do kralja, z dna na vrh oziroma dozivljajo ekonomsko in socialno promocijo navzgor.

14. Q - v poglavju Q so motivi nagrad in kazni.

15. R - motivi o ujetnikih in ubeznikih.

16. S - motivi o nenaravni krutosti.

17. T - motivi o spolnosti v sirsem smislu, na primer dvorjenje, poroka, zakonsko zivljenje, rojstvo, pa tudi spolni odnosi.

18. U - poglavju U je majhno stevilo motivov, predvsem iz basni, ki govori o naravi zivljenja z vodilno mislijo »tako je pac na svetu« ali »to se dogaja«.

19. V - veliko vprasanj je bilo o motivih v skupini V, ki se dotikajo religij in

verstev.

20. W - v skupini W so zbrani motivi o znacilnostih oseb, karakterjih, oznake karakterjev.

21. X - skupina motivov so predvsem duhoviti motivi.

22. Z - skupina motivov, naslovljena s crko Z, je manj stevilna.

Thompson je za izdelavo seznama oziroma kataloga motivov prebral in analiziral tisoce pravljic in ljudskih besedil, za katere se je zavedal, da bi jih drugi strokovnjaki drugace klasificirali. Vsaka od 23 motivnih skupin vsebuje skupine in podskupine motivov, ki se tudi medsebojno povezujejo.

Hans-Jörg Uther 2004, 2011

Hans-Jörg Uther (r. 1944) je po studiju folkloristike, germanistike in zgodovine postal osrednja osebnost pri preucevanju pravljic pri obsezni Enciklopediji pravljic (Enzyklopädie des Märchens 1-15, 1958-2015), za katero je napisal skoraj 200 enot. Utherjev tipni indeks temelji na indeksu folkloristov Arneja in Thompsona. Hans-Jörg Uther je obsezen tipni indeks razdelil v tri samostojne knjige, ki tvorijo celoto. V Uvodu razlozi povezanost svojega indeksa z A. Aarnetovim (1910) in S. Thompsonovim (1928, 1961) ter razlozi definicijo, predvsem klasifikacijo tipnega indeksa,

ki temelji na znanstveni shemi pripovednega gradiva. Uther tematizira tudi odprtost zanrov, npr. novelisticne pravljicne. Utemelji razliko med Aarnetovim in svojim tipnim indeksom, prvi se imenuje finska sola in temelji predvsem na gradivu iz 19. st., ki ga Zipes imenuje »zlato obdobje pravljic«.3 Utherjevo gradivo temelji na vecjem korpusu, racunalniski in institutski obravnavi gradiva, pa je se vedno nedokoncano delo, ki predvsem temelji na evropskem pravljicnem korpusu. K vsakemu pravljicnemu tipu je Uther dodal kombinacije tipa, strokovno literaturo in kulture, v katerih se pravljicni tip pojavlja. Ravno ta segment je neprecenljiv vpogled v medkulturnost nacionalnih pravljic.

Uther se v uvodu zahvaljuje stevilnim raziskovalcem, med njimi tudi M. Kropej (Uther 2004: 15). Mednarodni tipni indeks je razdelil na 1) zivalske pravljice, 2) cudezne pravljice, 3) verske pravljice, 4) novelisticne pravljice, 5) pravljice o neumnem velikanu, 6) saljive zgodbe in 7) pravljicne formule.4

1. Zivalske pravljice 1-299

1. Divje zivali 1-99

1. Pametni lisjak in druge zivali 1-69

2. Druge divje zivali 70-99

2. Divje zivali in domace zivali 100-149

3. Divje zivali in ljudje 150-199

4. Domace zivali 200-219

5. Druge zivali in predmeti 220-299

2. Cudezne pravljice 300-749

1. Carobni pomocniki 300-399

2. Carobna ali zacarana zena (moz) in drugi sorodniki 400-459

3. Drugi sorodniki 400-259

1. Zena 400-459

2. Moz 425-449

3. Brat ali sestra 450-459

4. Carobne naloge 460-499

5. Carobni pomocniki 500-559

6. Carobni predmeti 560-649

7. Carobna moc ali znanje 650-699

8. Druge carobne pravljice 700-749

3. Verske pravljice 750-849

1. Bog nagrajuje in kaznuje 750-779

2. Resnice pride na svetlo 780-799

3. Nebesa 800-809

4. Hudic 810-826

5. Druge verske pravljice 827-849

4. Novelisticne pravljice 850-999

1. Moski se poroci princeso 850-869

2. Zenska se poroci s princem 870-879

3. Dokaz zvestobe in nedolznosti 880-899

4. Trmoglava zena se nauci ubogljivosti 900-909

5. Bozja nacela 910-919

6. Modra dejanja in besede 920-929

7. Pravljice o usodi 930-949

8. Razbojniki in morilci 950-969

9. Druge novelisticne pravljice 980-999

5. Pravlj ice o neumnem velikanu 1000-1199

1. Pogodba o delu 1000-1029

2. Druzenje cloveka in velikana 1030-1059

3. Tekma med clovekom in velikanom 1060-1114

3 Zipes, Jack. 2013: The Golden Age of Folk and Fairy Tales: From the Brothers Grimm to Andrew

Lang.

4. Clovek ubije (rani) velikana 1115-1144

5. Clovek prestrasi velikana 1145-1154

6. Clovek pametnejsi od velikana 1155-1169

7. Duse resene od hudica 1170-1199

Saljive pravljice 1200-1999

1. Pravljice o bedaku 1200-1349

2. Pravljice o porocenih parih 1350-1439

1. Neumna zena in njen moz 1380-1404

2. Neumen moz in njegova zena 1405-1429

3. Neumen par 1430-1439

3. Pravljice o zenskah 1440-1524

1. Iskanje zene 1450-1474

2. Sale deklah 1457-1499

3. Druge pravljice o zenskah 1500-1524

4. Pravljice o moskih 1525-1724

1. Pametni moski 1525-1639

2. Srecna nakljucja 1640-1674

3. Neumni moski 1675-1724

5. Sale o duhovniku in verskih osebah 1725-1849

6. Duhovnik je premagan 1725-1774

7. Duhovnik in cerkovnik

7. Pravljicne formule 2000-2399

1. Kumulativne pravljice

1. Verizne pravljice 2000-2100

1. Verizna pravljica (stevila, predmeti, zivali ali imena) 2000-2020

2. Verizna pravljica o smrti 2021-2024

3. Verizna pravljica o hrani 2025-2028

4. Verizna pravljica o drugih dogodkih 2029-2075

2. Motivacijske5 pravljice 2200-2299

3. Druge pravljicne formule 2300-2399

V tretji samostojni knjigo so dodatki, npr. geografski in etnicni termini (Evropa, Azija, Amerika, Afrika), tipi pravljic brez nadaljevanja, spremembe stevilk, novi pravljicni tipi, register motivov, bibliografija in okrajsave ter dodatne reference. Najbolj dragocen je najobseznejsi del imenovan indeks imen (A-Z), kjer lahko s pomocjo polnopomenskih besed/pojmov (npr. jabolko (angl. apple), lisjak6 (angl. fox), ime (angl. name), velikan (angl. ogre), kraljica (angl. queen), petje (angl. singing), zet (angl. son-in-law), drevo (angl. tree), nehvaleznost (angl. unfaithfulness), voda (angl. water) idr.

Monika Kropej Telban, 2015

M. Kropej Telban je svoj tipni indeks (prvi v seriji) posvetila slovenskim ljudskim pravljicam na temo zivali, saj gre za obsezen korpus. To so pravljice, ki jih je Uther obravnaval v poglavju o zivalskih zgodbah (ATU 1-299), v okviru katerih je posebno poglavje namenjeno pametnemu lisjaku (angl. clever fox). Avtorica je obravnavala 151 tipov zivalskih pravljic in/ali basni. Razliko med zivalsko pravljico (daljsa, posredna poucnost) in basnijo (krajsa, neposredna poucnost) ter kratek

5 V anglescini je poimenovanje Catch Tales, zato je prevod v slovenscino delovni prevod, ker gre za nadpomensko za razlicne vrste pravljic, ki s pripovedovanjem in/ali vsebino zelijo motivirati, pritegniti pozornost, temeljijo na potegavscini, zvijaci in/ali domiselnosti. Zaradi socialne funkcije - motivacije -je delovni prevod v slovenscino motivacijske pravljice, lahko bi tudi bil »pravljice na ujem« (M. Kropej Telban).

6 Lisjak je tipicen primer besede oziroma pojma, ki v prevodu iz npr. anglescine zgubi na pomeni, ker je samostolnik moskega spola (angl. Reynard the Fox), ravno tako samostalnik zaba in lisjak sta v nemscini (nem. Frosch, der; Fuchs, der) samostalnika moskega spola, ki je v slovenscino prevedena kot samostalnik zenskega spola. (»Toda ko je zaba padla na tla, ni bila vec zaba, ampak kraljevic z lepimi, prijaznimi ocmi." (Grimm 2012: 17), prevod Polonca Kovac.

zgodovinski pogled je podala v uvodu. Najvec je pravljic, v katerih nastopajo lisica, volk, ptici (vrste pticev), medved, osel, pes, macka, zajec, konj, lev, mis, koza idr. Ni nakljucje, da je avtorica izbrala ravno zivalske pravljice, saj gre za obsezen korpus, ki je tudi v sodobni slovenski mladinski knjizevnosti danes najbolj razvita zvrst kratke sodobne pravljice. V njih - tako kot v pravljicah -nastopajo zivali kot poosebljeni literarni liki.

Marjana Kobe je v seriji stirih clankov z naslovom Sodobnapravljica (1999-2000) definirala in klasificirala sodobno pravljico ravno s stalisca literarnega lika (otrok, igraca, zival, narava, predmet, pravljicni liki). V slovenski mladinski knjizevnosti, ki temelji na modelu ljudske pravljice, je poosebljena zival najpogostejsi literarni lik. Nekateri liki so ponarodeli (npr. Kuza Pazi, Macek Muri, Miskolin, Modri medvedek, Muca Copatarica, Nana - mala opica, Pek Mismas, Sapramiska, Sovica Oka, Vevericek posebne sorte idr.). Dogodivscine zivali so tudi priljubljena tema uveljavljene slovenske pisateljice Svetlane Makarovic (Miska spi, 1972, Take zivalske, 1973; Pravljice iz macje preje, 1980; Macja preja, 1992; Svetlanine pravljice, 2008, Zlata macjapreja, 2014 idr. zbirke).

Na podrocje pravljice, vendar v satiricnem ali subverzivnem slogu v smislu estetike grdega, posega Andrej Rozman Roza, ki predvsem v pesemski obliki avtorsko prireja slovensko ljudsko izrocilo in avtorsko literaturo (A. T. Linhart, F. Preseren, F. Levstik, I. Cankar idr.). Sodobna mladinska avtorica, ki razvija model zivalske pravljice (Gugalnica za vse, 2013), je pisateljica in pravljicarka Anja Stefan. Avtorica na podrocje slovenske mladinske knjizevnosti in v model kratke sodobne pravljice uvaja nove zivalske literarne like (Goske, psicki in oslicki, Mrozek dobi ocala, Modrost nilskih konjev idr.).

M. Kropej Telban je pravljice je razdelila na 6 poglavij 1) Lisica Zvitorepka (The Clever Fox, 36 %), 2) Druge divje zivali (Other Wild Animal, 8 %), 3) Divje zivali in domace zivali (Wild Animals and Domestic Animals, 18 %, 4) Divje zivali in ljudje (Wilde Animals and Humans, 9 %), 5) Domace zivali (Domestic Animals, 9 %) in 6) Druge zivali in predmeti (Other Animals and Objects, 20 %). Vsi obravnavani pravljicni tipi temeljijo na enodimenzionalnosti, ki je po Lüthiju osrednja znacilnost pravljic. V teh pravljicah zivali govorijo, torej so poosebljene, niso pa antropomorfizirane (ne oblacijo se kot ljudje, zivijo vecinoma v naravnem okolju, jedo naravno hrano, pa tudi clovesko). Zorni kot je antropocentrizem in ne zoocentrizem, kot je v uvodu ugotovila avtorica, ker gre za analogijo in smesenje cloveskih slabih lastnosti (npr. kraja, laz, pozresnost). Osnovne znacilnosti pravljic so se ohranile, poleg enodimenzionalnosti tudi ploskovitost, abstraktni slog, izolacija, univerzalnost, sublimacija in vsevkljucenost.

Najbolj izrazita znacilnost slovenskih zivalskih pravljic je abstraktni slog oziroma pomanjkanje realizma, navkljub dejstvu, do so nekateri kraji slovenizirani. V izbranih slovenskih pravljicah se pogosto omenja med, kar je slovanska znacilnost, hkrati pa je simbol za gastronomsko utopijo in se uporablja v metaforicnih zvezah (tam se cedita med in mleko; sam med ga je; mazati koga z medom).

Avtorica je ze v uvodu omenila, da so slovenske zivalske pravljice po vecini kratke, saj se v njih pripovedovalec in/ali zapisovalec odpoveduje »individualnim karakterizacijam« (Lüthi 2012: 27), saj gre za arhetipske like, ki izvirajo ze iz casov antike. V obravnavanih zivalskih pravljicah so opazne znacilnosti evropske pravljice, npr. metalizacija (baker, bron, zlato, zelezo idr.) in mineralizacija (diamant, glina, kamen, prah, steklo idr.). Dogajalna linija (Lüthi 2012: 30) temelji na potovanju, saj so pravljicni junaki poosebljene zivali v bistvu popotniki (Lüthi 2012: 31), npr.

o Zajec in lisica sta potovala po svetu. (Kropej 2015: 44) Jez in miska sta potovala po svetu. (Kropej 2015: 138)

o Pojdem drugam, popotoval bom do mogocnega Rima. (Kropej

2015: 243)

o Lev, medved in hovs (pes) so popotovali, pogovarjaje se med

seboj. (Kropej 2015: 288)

o Petelincek, putka, raca, bucika in igla na potovanju... (Kropej

2015: 333)

Avtorica je izbrala tudi pravljice, v katerih se pojavljajo: cudezni predmeti in besede (bucika, igla, pesmica, piscalka idr.), obrazci (Mravlja pa pravi: ce je poleti pel, naj pozimi plese; petelin je zapel, zajec je hitro ponovno ozivel ...), ponavljanje (»Babica, babica, prinesi kolacev! Babica, babica, prinesi kolacev!« Kropej 2015: 106), skrajnosti (dober - hudoben, grd - lep, neposten - posten ...), stevila (ena huda stvar, ena kozika, dva botra, dva vola, tri dni, tri noci, tri vinarji, sedem let; devet bukev; deset kur; zanimivo, da se pojavlja stevilo trideset, kar je atipicno za pravljice (trideset let), znacilni

- uvodni obrazci:

o Nekoc sta bila lisica in boter volk. Kropej 2015: 101,

o Nekoc sta medved in lisjak sklenila prijateljstvo. Kropej 2015: 84),

o Nu od lesice sem bral, de enkrat je bila... Kropej 2015: 137,

o V starih cajtih je zivel kmet... Kropej 2015: 108)

- zakljucni obrazci:

o Od stirih popotnikov ne zivi torej nikdo vec, nase pravljice mora po

tem takem biti tudi konec. Kropej 2015: 100,

o Od tedaj ima zajec kratek rep. Kropej 2015: 88,

o Zdrobil se je lonec - zdaj je pripovedke konec! Kropej 2015: 414).

V poglavju o Lisici Zvitorepki (The Clever Fox) je avtorica tudi ilustrativno pokazala intertekstualno povezavo med slovenskimi panjskimi koncnicami in pravljicnimi motivi na njih, zato je prilozena ilustracija panjske koncnice Lisica in medved orjeta. V uvodu k temu poglavju tudi razlozi, da je v vecini evropskih jezikov lisica samostalnik moskega spola (angl. fox, nem. Fuchs, franc. renard). Kratki uvodi so dodani tudi posameznim ATU tipom. Uther je vsak pravljicni tip zaradi raznolikosti mednarodnih pravljic predstavil obsirneje: po metodologiji 1) stevilka tipa, 2) naslov, 3) opis vsebine (fleksibilen opis vsebine po prevladujoci lastnosti) ponekod z navedbo stevilke motiva, 4) kombinacije, 5) opombe in 6) variante s citatom.

Avtorica je ohranila podobno strukturo kot Uther:

1) stevilka tipa z naslovom v slovenscini in anglescini,

2) zelo kratek povzetek vsebine pravljicnega tipa,

3) najosnovnej sa literatura,

4) besedilo enega ali vec primerov zivalske pravljice in

5) ostale variante tega pravljicnega tipa.

Pri vsaki varianti je navedla osnovne podatke (kraj, cas, pripovedovalec, zapisovalec, vir/objava in - v primeru vecjih razlik - tudi povzetek). Ob nekaterih tipnih stevilkah tudi zapise, da gre za literarno verzijo. Avtorica loci med ljudskimi pravljicami in literarnimi verzijami, ki jih je dodala le v primeru, da so pomembno vplivale na ljudsko izrocilo (47 verzij). V mladinski literarni vedi locimo ljudske, avtorske in sodobne pravljice in bi jih namesto »literarne« poimenovali »avtorske« pravljice.

Kropej Telban navaja literarne verzije pravljic ne le pisateljev pac pa tudi pisateljic, npr. Leo Fatur, Manico Koman, Elzo Lesnik in Lizo Hribar. Omenila je okrog sestdeset pripovedovalk, ki so relevantne za nadaljnje raziskovanje.

Avtorica navaja pomembno mladinsko revijo Vertec: casopis s podobami za slovensko mladost (Vrtec) (1871-1944), ki je prva literarna revija za mlade in v kateri so zaceli objavljati tudi avtorske pesmi, npr. Fran Levstik Otrocje igre v pesencah, 1880, podpisane s psevdonimom. Avtorica kot vir navaja rokopisno gradivo (Valentin Vodnik, Lea Fatur, Manica Koman, Miha Kastelic, Gasper Kriznik, Karel Strekelj, Milko Maticetov idr.) kot motivacijo in reference za nadaljnje raziskovanje.

Monografija je vpeta v evropski kontekst, saj avtorica citira slovensko in evropsko gradivo, npr. Ezopove Basni, potem Fedrusa, Babrija, Avijana, Pancatantro, prevod La Fontaina (prevod Marije Javorsek), Krilova idr. V daljsem, vendar zelo koristnem Uvodu k zivalskim pravljicam in basnim, ki temelji na definiciji obeh pojmov, avtorica podaja tudi zgodovinski pregled od starega, srednjega do novega veka ter izpostavlja intertekstualnost z Biblijo (Kropej 2015. 36). Avtorica navaja tudi manj znane, vendar pomembne basni Leonarda da Vincija, ki bi jih bilo treba ponovno prevesti in izdati.

Zanimivo je, da avtorica omenja tudi frazeme (npr. lisici na rep obesiti, usedel se je lisici na rep, hodis kakor polz na stozer). V kontekstu Lüthijeve literarne teorije, ki loci med motivnimi drobci (angl. truncated motif) in slepimi motivi (angl. blind motif) so frazemi lahko motivni drobci in sestavni del sloga pravljice. Lüthi meni, da so pravljice polne »motivnih drobcev in slepih motivov, ki kazejo na svet, ki nikoli ni prikazan kot celota /.../ dajejo nam obcutiti nevidno univerzalno povezanost in obstajajo v navidezni izolaciji.« (Lüthi 2011: 70)

Prispevek tega dela k znanosti je tudi to, da je avtorica odkrila in z metodo primerjalne analize in poudarjanjem izvirnosti utemeljila 17 izvirnih od 151 slovenskih ljudskih pravljic, za katere je predlagala uvrstitev v ATU mednarodni tipni indeks H. J. Utherja. Oznaceni so z zvezdico (*) in uvrstitev v mednarodni tipni indeks jim omogocajo tudi angleski prevodi naslovov7:

7 Angleski naslovi v Tipnem indeksu slovenskih pravljic, klasificirani po mednarodnem ATU indeksu so nujni, ceprav gre za tipni indeks slovenskih pravljic, s poudarkom na izvirnih variantah,

1. *ATU *140* Bik stisne medveda ob drevo / The Bull Presses the Bear to a

Tree

2. *ATU *15A Zakaj ima zajec kratek rep? / Why does the Rabbit Have a Short Tail?

3. *ATU *191* Zivali pokopavajo lovca / The Animals Bury the Hunter

4. *ATU *202A Oven in bik / The Ram and the Bull

5. *ATU *219G* Pes je klas izprosil, macek mleko / The Dog Obtained an Ear of Corn and the Cat Milk

6. *ATU *219H* Macka ni vredna kruha / The Cat is not Worthy of Bread

7. *ATU *244* Od kdaj je vran crn / The Crow in Borrowed Feathers

8. *ATU *283C* Deklica in piskrcek (Mojca Pokrajculja8) The Girl and the

Pot

9. *ATU *298* Tekma v moci / The Contest of Strenght

10. *ATU *31 Drozg pomaga lisici splezati iz jame / The Thrush Helps the Fox Come out of the Pit

11. *ATU *56** Lisica in orel / The Fox and the Eagle

12. *ATU *62* Lisica pridiga kokosim / The Fox Preaches to the Hens

13. *ATU *62B* Veliki plenilci obsojajo majhnega / The Big Predators Accuse the Small Ones

14. *ATU *63A Lisica lovi z repom / The Fox Fishes with His Tail

15. *ATU 111A* Koza se izmakne, da pade volk v prepad / The Goat Evades the Wolf Who Falls in the Precipice

16. *ATU 71* Kos in Marec / The Blackbird and March

17. *ATU 89* Medved zaman caka na sadove / The Bear Waits for the Fruit in

Vain

Zivalska pravljica, ki zasluzi posebno pozornost, je *ATU *191* Zivali pokopavajo lovca / The Animals Bury the Hunter. Navezuje se tudi na pravljicni satiricni motiv na panjskih koncnicah. V sodobni slovenski mladinski knjizevnosti lahko zasledimo motiv Zivali pokopavajo lovca pri Josipu Ribicicu (Zverine pokopavajo lovca, 1940), Svetlani Makarovic (Katalenca s studenca; Zivali pokopljejo lovca). Kropej Telban v obseznem poglavju z naslovom Lisica Zvitorepka, omenja tudi slovensko kulturno dediscine, npr. motiv lisice na panjskih koncnicah, ki so slovenski unikum in eden izmed najpomembnej sih elementov slovenske kulturne dediscine.

Avtorica loci med ljudskimi in/ali literarnimi pravljicami, pripovedkami in basnimi. Prve so iz slovenskega ljudskega izrocila, ki je postavljeno v medkulturni prostor. Avtorica v tipni indeks poleg gradiva iz obdobja ljudskih pravljic in pripovedk vkljucuje tudi sodobne slovenske avtorje in sodobne variante, npr. Andreju Rozmanu Rozi (Lovska, 2010).

Ena izmed zanimivih ugotovitev je tudi demitizacija, ki jo avtorica ugotavlja pri varianti Mojca Pokrajculja (*ATU *283C*+15A), popularni po slovenskih vrtcih in osnovnih solah, cetudi nima srecnega konca in se zakljuci z motivom kaznovanja zrtve (lik zajcka). Koroska ljudska

monografija pridobi na medkulturnosti, ker slovenske pravljicne tipe umesca v medkulturni prostor in tudi obratno, medkulturnost priblizna slovenskim raziskovalcem.

8 V slovenski (mladinski) literarni zgodovini, motiv Mojce Pokrajculje oz. motiv kratkega repa/tacke lahko najdemo v etioloskih pravljicah, npr. Janez Trdina Lisica, volk in medved (1850), Janko Pukmajster Vijanski Zakaj ima zajec le kos repa (1863), Matija Valjavec Zakaj zajec nima celega repa (1900), Fran Kosir Od kdaj ima zajcek kratek rep (1909) Pavel Flere Kako so spravili zajca ob rep (1931), Milko Maticetov Volk in piskercek (1958), Lojze Zupanc Od kdaj ima zajcek kratek rep (1959), Milko Maticetov Od kdaj je zajec brez repa (1961/62) idr. Motiv je znan tudi v evropskem in svetovnem ljudskem irzrocilu. Vendar je Mojca Pokrajculja je postala popularna predvsem zaradi slikaniske knjizne izdaje (Marija Vogelnik, 1940/43, Mara Kralj, 1954, Andreja Peklar, 2005) predvsem z ilustracijami Marjana Mancka 1976, ki je dozivela stevilne ponatise. Ravno zaradi analogije z osnovnim motivom in zgradbo je Mojca Pokrajculja vplivala tudi na sodobne pravljice, npr. v obsezni sodobni pravljici Kristina Brenk Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka, je samostojna enota z naslovom Delvina in Zvitorepka v Hisi Mojce Pokrajculje. Tudi kratka sodobna pravljica Lojze Kovacic Pst, volk je v sobi, 1978, se hkrati asociativno povezuje in oddaljuje od motiva, kar je znacilnost avtorskih pravljic, tudi kratka sodobna pravljica Svetlane Makarovic Pod medvedovim deznikom (1979), Boris A. Novak (1995), Bina Stampe Zmavc (2002), Breda Varl (2005), Anja Stefan Bobek in barcica (2005), Jelena Sitar (2013), Anja Stefan Gugalnica za vse (2014), idr.

pripovedka Vinka Moderndorferja Narodne pripovedke iz Meziske doline, 1924, je priljubljena tudi zaradi slikaniske knjizne izdaje in ilustracij Marjana Mancka (1976).

Zaklju£ek

Pricujoca monografija Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. Zivalske pravljice in basni je prva v seriji slovenskih tipnih indeksov in umesca specificne slovenske ljudske pravljice v evropski prostor ter na pravljicni zemljevid medkulturne Evrope. Poleg tega tudi zvisuje znanstveno raven slovenske folkloristike in literarne vede. Avtorica je analizirala obsezni korpusa slovenskih ljudskih pravljic in basni, od P. Trubarja in njegovega ljudskega koledarja iz leta 1557, J. V. Valvasorja in njegove Slave vojvodine Kranjske, 1689, Janeza Svetokriskega in njegovega Svetega prirocnika, 1691, kasnejsih razsvetljencev, M. Pohlina, V. Vodnika, predvsem pa iz 19. st., ki je zlato obdobje pravljic. Zaradi pomladi narodov in iskanja nacionalnih identitet so narodi odkrivali in podnaslavljali svoje pravljice angleske, nemske, ruske ..., vendar znanstveniki ugotavljajo, da ne obstajajo monokulturne pravljice, da so vse medkulturne ali poligenetske (Zipes 2006: 8). Slovenske ljudske pravljice in basni je avtorica, ne le z uvrscanjem v mednarodni tipni indeks, postavila tudi v medkulturni kontekst (Alberus, Apulej, Arhiloh, Babrij, Bidpai, Enij, Ezop, Hesiod, Horac, Phaedrus, Pforr, Sachs, Steinhöwel, Waldis idr.). Avtorica je zgodovini in razvoju basni posvetila veliko pozornosti, ker gre za strukturni manko oz. znanstveno neraziskano zgodovino basni na Slovenskem.

Literatura

Aarne, Antti. 1961. The Types of the folktales: a classification and bibliography. Helsinki: Academia Scientarum Fennica.

Kropej Telban, Monika. 2015. Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. Zivalske pravljice in basni. Ljubljana: Zalozba ZRC 2015, 461 strani, ilustracije.

Lüthi, Max. 2012. Evropska pravljica. Forma in narava. Ljubljana: Zalozba Sophia. Makarovic, Svetlana. 2002. Zivali pokopljejo lovca.

Rozman Roza, Andrej. 2010. Izbrane Rozine v akciji. Ljubljana: Mladinska knjiga. Thompson, Stith. 1997. Motif-index of folk-literature: a classification of narrative elements in folktales, ballads, myths, fables, mediaeval romances, exemples, fabliaux, jest-books, and local legends. Revised and enlarged ed. Bloomington, Indianapolis: Indiana University Press, [po 1997] 7 zv. Vol. 1: A-C. 554 str.; Vol. 2: D-E. 517 str.; Vol. 3: F-H. 519 str.; Vol. 4: J-K. 499 str.; Vol. 5: L-Z. 567 str.; Vol. 6.1: A-K. 448 str.; Vol. 6.2: L-Z. 892 str.

Uther, Hans-Jörg. 2011. The Types of International Folktales, a Classification and Bibliography, Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson. Helsinki Suomalainen Tiedeakatemia /Academia Scientiarum Fennica.

Zipes, Jack. 2006. Why Fairy Tales Stick: The Evolution and relevance of a Genre. New York, London: Routledge.