CC BY
7Philological Studies 17,1, (2019) 236-252 Pregledni znanstveni clanek
UDK: 37.091.31:821.163.6-343.09 doi: 10.17072/1857-6060-2019-17-236-252
INOVATIVNE OBLIKE UCENJA IN POUCEVANJA -MAPIRANJE PRAVLJICE ZLATA PTICA ATU 550
Milena Mileva Blazic
Pedagoska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
Kljucne besede: mapiranje, pravljice, Zlata ptica, ATU, Lepa vida, Stara Ljubljana, mladi prevajalci, Erasmus.
Povzetek: Razprava obravnava prostor slovenske mladinske literarne kulture v obdobju od 1848/50 do 2018 na izbranih primerih iz mladinske knjizevnosti, ki so zaznamovali literarno kulturo slovenskega ozemlja. V prvem delu clanka je predstavljena folkloristicna veda in prikazan nacin navajanja razlicic izbranih pravljicnih tipov v razlicnih kulturah. Na primeru slovenske ljudske pravljice Zlata ptica je prikazano prostorsko razumevanje literarne kulture slovenskih ljudskih pravljic. Na temelju mapiranja Zlate ptice kot studije izbranega primera slovenske ljudske pravljice z mednarodno oznako ATU 550 in ATU 551 je prikazana razprostranjenost pravljicnega tipa v razlicnih jezikih, literaturah in kulturah (ATU 550 [120] in ATU 551 [90]). V nadaljevanju so prikazane moznosti prenosa mapiranja v pedagosko prakso, od vrtca, do osnovne in srednje sole, kakor tudi primeri mapiranja s studenti (studij primera: video R. Trkaja, Lepa Vida, 2017) in mapiranje slovenske literarne kulture (ne-/premicna kulturna dediscina). V zakljucku razprave so predstavljene moznosti mapiranja pravljic v pedagoski praksi s ciljem, da bi bile slovenske ljudske pravljice vkljucene tudi v mednarodni kontekst.
INNOVATIVE APPROACHES TO STUDYING AND LEARNING -MAPPING OF THE FAIRY TALE GOLDEN BIRD ATU 550
Milena Mileva Blazic
Faculty of Education
University of Ljubljana Ljubljana, Slovenia
Key words: mapping, fairy tales, Golden Bird [Zlata ptica], ATU 550, Vida the Beautiful [Lepa Vida], Student Translators, Erasmus students.
Summary: The survey is the case study of Slovenian children's literary from 1848 / 50-2018 based on different variants of fairy tale [Zlata ptica] Golden Bird in Slovenian literary culture. In the first part of the research are presented variants of fairy tale in different cultures. The case study of fairy tale [Zlata ptica] Golden Bird, is contribution to put spatial context in literary culture based on Slovenian folk tale. Based on the mapping of the [Zlata ptica] Golden Bird as a study case of the fairy tale type ATU 550 and ATU 551 and the variants in different cultures (ATU 550 [120] and ATU 551 [90]) are presented. The study case is an example of the spacial mapping into pedagogical context, from kindergarten to primary and secondary school. In the paper are furthermore an example of mapping with Erasmus students (case study: video R. Trkaja, Lepa Vida [Vida the Beautiful], 2017) and the mapping of Slovenian literary culture (cultural heritage) in intercultural context. In conclusion and discussion, are presented results of applying special mapping in pedagogical context, with the goals to mapping Slovenian fairy tale in international context.
1 Uvod
V sodobnem casu je vidno povezovanje (mladinske) literarne vede, geografije in izobrazevalno-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT), npr. Postavljanje pravljic v geografski prostor na temelju mednarodno priznanega tipnega indeksa pravljic H. J. Utherja in mednarodne oznake ATU1. Poleg prostorske umestitve nacionalnih besedil v geografskem mednarodnem prostoru je glede na moznosti pomembno postavljati besedila tudi v literarnozgodovinski kontinuum, od anticne literature do danasnjega casa.
Cilji mapiranja pravljic so prostorske analize mladinske literarne vede, interdisciplinarnost - digitalna humanistika, izdelovanje zemljevidov v vrtcu (npr. realni zemljevidi [pot od doma do vrtca ali sole]; domisljijski zemljevidi, ki temeljijo na poznavanju slovenskih slikanic [kratkih
1 ATU je mednarodna oznaka oz. akronim na temelju priimkov treh folkloristov (Antti Aarne, Stith Thompson, Hans-Jorg Uther), ki so objavili mednarodno klasificiran indeks pravljicnih tipov (Uther 2004, ponatis 2011).
sodobnih pravljic v slikaniski knjizni obliki], npr. poti Muce Copatarice [1. r.] ipd.) in v osnovni soli (npr. Sapramiskina (4. r.) pot od skednja do carobnega leskovega grma; pot Martina Krpana (7. r.) od Vrha pri sv. Trojici v Trst, na Dunaj ipd.). Manj znano je dejstvo, da je F. Levstik pripovedko Martin Krpan z Vrha leta 1855 (Blazic, 2016) napisal v dveh delih. Prvega je pod naslovom Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici objavil leta 1858 v Slovenskem narodu. Drugi del, ki se medbesedilno navezuje na Andersenovo pravljico Vzigalnik, pa je objavljen le v Zbranih delih (1931 in 1956) in je dejansko neznan. Ravno zato izziv predstavlja risanje domisljijskega zemljevida poti Martina Krpana v domisljijsko dezelo Pritlikavcev, kralja Jekovca ipd. Nacionalno besedilo Martin Krpan je potrebno postaviti v mednarodni kontekst, torej geografski in v literarnozgodovinski, saj se motiv Martina Krpana in Brdavsa medbesedilno navezuje tudi na motiv Odiseja in Polifema. Nacionalna besedila niso monokulturni, ampak so vedno del mednarodnega konteksta. Odlicen primer je mapiranje pravljicnega tipa/motiva ATU 1651A, obogatitev s soljo2 (angl. Fortune with Salt) (Uther, 2004: 355). Mapiranje motiva soli v pravljicah pokaze mednarodni kontekst nacionalnih besedil. Motiv soli v pravljicah je tako razsirjen po celem svetu (npr. Belorusija, Bolgarija, Egipt, Estonija, Indija, Irak, Italija, Izrael, Karelija, Latvija, Rezija3 [Maticetov, 1963: 249], Rusija, Srbija idr.)
Cilj je ustvarjanje zemljevidov, vse od realnih (moja pot v vrtec/solo), literarnih (avtorji, gledalisce, knjiznice ipd.), fantasticnih (domisljijskih, npr. zemljevid Cicibanije, Kosovirije, Pedenjcarstva, Poterunije, Zvezdice Zaspanke ipd.), do tematskih literarnih zemljevidov obveznih avtorjev iz ucnega nacrta za devetletko (npr. Cankarjeva pot v Ljubljani, Presernova pot v Ljubljani, pravljicne poti po Ljubljani [npr. Ljubljanski grad, Mestna hisa, Zmajski most ipd.]) z moznostjo nadgradnje, kot je dodajanje besedil,
2 Pravljicni tip oz. motiv (angl. Fortune in Salt), se lahko prevede razlicno, npr. bogastvo/premozenje/sreca v soli ipd. Gre za delovni prevod, narejen za potrebe pricujoce razprave. Bistvo pravljicnega motiva je, da neka oseba trguje s soljo (ATU 1651 A) v dezelah v katerih bodisi ni soli ali jo potrebujejo, kar je v pravljicni terminologiji stalnica, ki se imenuje pomanjkanje? (V. Propp). Sol lahko razumemo dobesedno ali metaforicno (pamet, razum, um). Vendar je to podtip vecjega pravljicnega tipa ATU 1651 Whittingstonov maceklmacka (angl. Whittingston Cat). Osnovni motiv je, da v neki dezeli manjka bistvena stvar, zato mladenic (clovek, trgovec, revna zenska) kupi macko in jo da trgovcu (gospodu), ki nato z njeno pomocjo (ali pomocjo druge stvari) resi dezelo (karavano, ladjo, trgovino ...) te nadloge (Uther, 2004: 354-5).
3 URL: https:llwww.dlib.silstreamlURN:NBN:SI:DOC-52P37HQ7l9ff5a8c3-a0e7-4858-bb4b-65c7425fac83lPDF.
ki se nanasajo na konkreten prostor, kot tudi ilustracij in glasbe v oznake (npr. Presernova Lepa Vida; R. Trkaj, Lepa Vida [video] ipd.)
2 Metoda
Uporabljena metoda je deskriptivna in kvalitativna. Temelji na metodologiji mladinske literarne vede ter interdisciplinarnosti folkloristicne in literarne vede oz. primerjalne mladinske knjizevnosti.
3 Rezultati z razpravo
3. 1 Mapiranje v teoriji in pedagoski praksi
Teoretik metode oddaljenega branja (angl. distant reading) je Franco Moretti, ki je z razpravami Conjectures on World Literature (2000), Graft, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi (2011) in Oddaljeno branje (2013) iskal literarne in razvojne vzorce v literarnih besedilih onkraj nacionalnih meja, kar je nemogoce doseci v okviru metode tradicionalne literarne vede oz. natancnega branja (angl. close reading). Njegova metoda je bolj kvantitativna kot kvalitativna in interdisciplinarna, ker prispeva k razvoju digitalne humanistike. Moretti v oddaljenem branju, ki je pot od besedila do modela, isce podobnosti v vzorcih. S pomocjo mapiranja, tudi grafov in dreves evolucije, Moretti konceptualizira mednarodni cas in prostor in formalne elemente knjizevnih besedil. Njegovo metodo so uporabili tudi v projektu ZRC SAZU z naslovom Prostor slovenske literarne kulture, vendar je aplikacija Morettijevega oddaljenega branja v pricujoci razpravi o mapiranju izbranih pravljic, predvsem Zlate ptice, poenostavljena za studijsko uporabo v pedagoski praksi.
V mladinski knjizevnosti so znani primeri, da so nekatere otroske in/ali mladinske knjige vsebovale bodisi realni ali imaginarni zemljevid. Znan je primer dveh pravljic A. A. Milneja: Medvedek Pu (1926) in Hisa na Pujevem oglu (1928) ki je na notranjih platnicah imela zemljevid poti. V mladinski knjizevnosti je zelo znan primer J. R. R. Tolkiena in njegovega Gospodarja prstanov (1948), ki vkljucuje kompleksen imaginarni zemljevid.
Znana je tudi slikanica Raymonda Queneaua Zgodba po vasi izbiri (1983), ki je sestavljena kot imaginarni zemljevid, ki ga mladi bralci lahko berejo naprej in nazaj. Tudi v slovenski knjizevnosti imamo taksen primer, saj slikanica Lile Prap Tisoc in ena pravljica (2005) vkljucuje imaginarni zemljevid.
Avtorja Alberto Manguel in Gianni Guadalupi sta v letih 1980, 1987 in 1999 izdala Slovar namisljenih krajev (The Dictionary of Imaginary Places), v katerem sta zbrala enote stevilnih domisljijskih dezel, mest, otokov in drugih imaginarnih ali domisljijskih prostorov, npr. Narnija, Oz, Utopija idr.
V slovenski mladinski knjizevnosti so velikokrat omenjene domisljijske dezele, mesta ali prostori4, npr. Butale, Cicibanija, Kosovirija, Indija Koromandija, Mesto Ric-Rac, Otok Niga, Pedenjcarstvo, Pekarna Mismas,
Samponija, Tisocera mesta ipd. V njih zivijo tudi domisljijska bitja. S studenti Pedagoske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so razsirjali risanje map v vrtcih in osnovnih solah, smo naredili nekaj primerov v studijskem letu 2017/18, ne le v okviru izbirnih predmetov (Mladinska knjizevnost, Medkulturna mladinska knjizevnost in Ustvarjalno pisanje), ampak tudi pri rednih predmetih.
3. 2 Pravljicni tip - Zlata ptica
Nemski folklorist Hans Jorg Uther je avtor svetovno priznanega mednarodnega tipnega indeksa pravljic. V tipnem indeksu slovenska ljudska pravljica ima Zlata ptica oznako ATU 550 (Uther, 2011: 318-320), z naslovom Ptic, konj in princesa (ang. Bird, Horse and Princess), prejsnje poimenovanje iskanje zlate ptice (angl. Search for the Golden Bird). Uther navaja, da je pravljicni tip sestavljen iz dveh razlicnih uvodnih epizod s skupnim osrednjim delom.
Uvodna epizoda: 1) vsako noc neznana oseba krade zlata jabolka s kraljevega drevesa. Dva starejsa princa zaspita, ko bi morala jabolka varovati pred krajo, toda najmlajsemu uspe opaziti storilca. Vidi zlato ptico in dobi eno izmed njenih barvnih (zlatih) peres. Kralj zboli, pozdravi ga lahko le petje zlate ptice. Naroci, da jo poiscejo. Osrednji del: Trije bratje se odpravijo iskat zlato ptico. Prva dva srecata lisico (volka), ki ga nameravata ustreliti. Lisica ju opozori, naj bosta previdna v vaski gostilni, toda ona dva se ne zmenita na opozorilo. Pozabila sta na oceta in ptico. Najmlajsi sin je prijazen do lisice, poslusa njen nasvet, in najde zlato ptico. Navkljub nasvetu lisice najmlajsi vzame tudi zlato kletko in zbudi strazarje. Da bi si resil zivljenje, se odpravi na iskanje zlatega (carobnega) konja. Ponovno vzame zlato uzdo, zato se strazarji zbudijo, obsodijo ga na smrt, dokler ne pripelje zlatega dekleta (princese). S pomocjo lisice uspe
4 Podrobneje o tem glej (Blazic, 2006: 80-89).
pripeljati domov zlato princeso, zlatega konja in zlato ptico. Lisica mu ponovno svetuje, vendar on resi brata pred vislicami. Brata mu ukradeta ptico, konja in princeso ter ga poskusata ubiti. Starejsa brata se pretvarjata in ocetu prineseta dragocenosti. Lisica resi zivljenje najmlajsemu bratu (z vodo zivljenja). Zlata ptica, konj in princesa spoznajo najmlajsega brata in ga resijo. (Na koncu se najmlajsi brat poroci s princeso, brata sta kaznovana). V nekaterih variantah kralja pozdravi pticje petje (ATU 551) (Uther, 2011: 318-320).
Uther navaja tudi razlicne kombinacije pravljicnega tipa ATU 550 z epizodami iz enega ali vec razlicnih tipov, npr. 300, 301, 314, 531, 551, 780, tudi 302, 303, 303A, 304, 329, 400, 461, 5050, 513, 516, 520 in 707. Pravljicni tip ATU 550 se pogosto kombinira s pravljicnim tipom ATU 551.
V odstavku o razlicicah ATU 550, ki se pojavljajo v razlicnih kulturah, jih je Uther nastel okrog 120. V razlicicah ATU 551 jih je nastetih okrog 90, skupaj vec kot 210. Vse te razlicice so si podobne (iskanje zlatega ptica ali bitij in predmetov, kot so
bik/cekin/cevlji/dekle/dez/dotik/gos/grad/gumb/hrib/hruska/jabolko/jajce/ka men/kapljice/kljuc(ek)/kelih/klobuk/konj/kokos/krona/lasje/lev/nit/obleka/o sel/oven/prah/prstan/ribica/roza/sekira/skrinj a/tele/tolarj i/vezenina/zlatnik/z latorog/zlatolas/zlatokril/zlatolaska/zlatoper/zlatokljun/zlatogriv/zrno/zoga), hkrati pa razlicne glede na specificno kulturo.
V starem veku oz. v anticni knjizevnosti so Argonavti iskali miticno zlato runo, v srednjeveskih legendah se isce zlati kelih, v novoveskih pravljicah zlato ptico/jabolko/hrusko itd., kar je svicarski foklorist Max Luthi imenoval metalizacija.
Podobno pravljica tezi k temu, da predmete in ziva bitja metalizira in mineraliza. (...) Kovinski prstani, kljuci, zvonovi, zlata oblacila, lasje, peresa ali dragoceni kamni in bisen se pojavijo v skoraj vsaki pravljici. Se posebej priljubljena so zlata jabolka. Med obicajne pravljicne rekvizite sodijo zlate in srebrne hruske, orehi, roze, stekleno orodje, zlati kolovrati. (...)
Med kovinami ima pravljica najraje plemenite in redke: zlato, srebro, baker (Luthi, 2011: 28-9).
3. 3 Mapiranje - Zlata ptica
Matija Valjavec je leta 1852 v Slovenski bceli: Leposlovnem tedniku objavil pravljico z naslovom Zlata tica5, kar je po do sedaj najdenih virih prva objava te pravljice. Mladinska knjiga je od ustanovitve zalozbe leta 1945 pa do danes imela vec kot petdeset knjiznih zbirk za otroke in/ali mladino, prav do danes so ostale le tri. Ustanovila jih je odlicna avtorica, prevajalka in urednica (1945-1972) Kristina Brenk (1911-2009). Prva je zbirka Cebelica iz leta 1953, ki se vedno izhaja. Druga je Zbirka Zlata ptica, zbirka ljudskih pravljic iz svetovne knjizevnosti, ki izhaja od leta 1956 pod urednistvom Kristine Brenk. Zbirka je bila poimenovana po slovenski ljudski pravljici Zlata ptica in predstavlja temeljno zbirko pravljic. Tretja je Zbirka Velika slikanica (1967-), v kateri izhajajo posamezne pravljice v t. i. velikem formatu oz. formatu A4, med njimi je izsla tudi samostojna pravljica Zlata ptica s stevilnimi ponatisi in ilustracijami Ancke Gosnik Godec. Ilustracija naslovnice Zlate ptice iz leta 1964 avtorice Ancke Gosnik Godec je upodobljena tudi na plakatu Pripovedovalskega festivala (1997-).
Leta 1970 je izsla zbirka slovenskih ljudskih pravljic v anglescini, z naslovom The Golden Bird: Folk tales from Slovenia, v prevodu Vladimiija Kovacica, leta 2002 Slovenian folk tales, z ilustracijami Ancke Gosnik Godec, razlicica Matije Valjavca6 in Lili Potpara pa v prevodu The Golden Bird.
Ceprav je zbirka slovenskih ljudskih pravljic predlagana v ucnem nacrtu za slovenscino (2011, 2015) v prvem triletju in glede na to, da je struktura in dolzina pravljice Zlata ptica sorazmerno dolga, je mapiranje zanimivo tudi za prvo vzgojno-izobrazevalno obdobje. Bolj primerno pa je za drugo obdobje, ker pravljica vsebuje tri dogajalne linije (V. Propp, 2005: 99) za tri brate oz. potrojitve.
5 Slovenska bcela: poducen in kratkocasen list. Kleinmayr, 12.08.1852.
6 Matija Valjavec je v hrvascini objavil 72 pravljic in 32 pesmi. Naslov pravljice Matije Valjavca, »Decek je imel vilinskega konja«, je leta 1858 naveden v hrvascini in je razlicica osnovnega tipa, npr. J. In W. Grimma (Valjavec, 1858).
Go gle My Maps
Tabela 1 Mapiranje ATU 550 Zlata ptica (angl. Search for Golden Bird)
Mapiranje pravljic oz. razlicnih variant istega pravljicnega tipa/motiva se lahko nadgradi s primerjalno analizo slovenske ljudske pravljice znotraj slovenske kulture, npr. leta 1914 M. Snuderl: O zlatem pticu, o najhitrejsem konju in od Morskega dekleta1 (1914), v mednarodnem prostoru J. in W. Grimm: Bela golobica (1810, 1812), ruska razlicica A. Afanasev: Pravljica o Carjevicu Ivanu, zar ptici in sivem volku idr.
3. 4 Mapiranje Muca Copatarica, Macek Muri in Juri Muri v Afriki
Prvi primer je za otroke v predsolskem obdobju (druga skupina, od 3.-6. leta). Otroci so na temelju branja in/ali poslusanja kratke sodobne pravljice v slikaniski knjizni obliki oz. na podlagi slikanice Ele Peroci in ilustracij Ancke Gosnik Godec (Peroci, Gosnik-Godec, 1951) risali pot Muce Copatarice od Male vasi in majhnih his do gozda in bele hisice z rdeco streho, z okni polnimi rok in z napisom »Muca Copatarica« na vratih. Drugi primer za ucence temelji na slikanici Macek Muri (ilustracije Jelka Reichman, 1914), pri cemer so risali Macje mesto, macjo gostilno, nogometni stadion, macjo solo ipd. Tretji primer prenosa v pedagosko
1 O tem podrobneje v (Kropej Telban, 1995).
prakso, bodisi v predsolsko ali prvo vzgojno-izobrazevalno obdobje, je slikanica T. Pavcka, Juri Muri v Afriki (1988) z ilustracijami Marjance Jemec Bozic, ki ze v naslovu vkljucuje mednarodni kontekst in motivira ucence za risanje dozivljajskih in domisljijskih zemljevidov ter elementov specificne kulture, npr. Afrike.
3. 5 Mapiranje - Stara Ljubljana
Tretji primer je kombinacija realnih in fantasticnih mest v zbirki pesmi Stara Ljubljana Nika Grafenauerja, z ilustracijami Kamile Volcansek (1983). Knjiga je interdisciplinarno sestavljena, in sicer polovico knjige predstavljajo ilustracije iz knjige J. V. Valvasorja s citati ter sodobnimi razlagami Brede Kovic in J. Lombergarja. Na drugi strani so domiselne barvne ilustracije Kamile Volcansek s pesmimi Nika Grafenauerja, ki se navezujejo na motivno-tematsko izhodisce iz Valvasorjevih odlomkov. Grafenauer je domiselno priredil zgodovinske znamenitosti stare Ljubljane v obliki pesmi. Knjiga je odlicen primer tradicije in sodobnosti, bakrorezov in ilustracij, komplementarnosti verbalnega in vizualnega ter moznosti natancnega (angl. close reading) do oddaljenega branja (angl. distant reading (Moretti, 2011)) in obratno, ki jo lahko definiramo kot novo branje samega kanona (Habjan 2011: 31). Studenti so se pogosto vracali na Valvasorjevo besedilo, omembe krajev, ulic, his (stvarnih podatkov) in jih postavljali na zemljevid. Zanimivo je bilo racunati pot iz Ljubljane na Dunaj v Valvasorjevih casih, s kocijo in z vkljucenimi pocitki, ter danes z uporabo sodobnih sredstev. Mednarodni prostor je prisoten tudi v pesmi z naslovom Slon Misbaba, v kateri sta Valvasor in Grafenauer opisala realen dogodek, ko je habsburski vojvoda Maksimilijan leta 1552 na poti iz Madrida na Dunaj prenocil v Stari Ljubljani, skupaj s slonom, ki ga je dobil v dar. Slona je pustil na robu mesta, v velikem hlevu. Ker so ga ljudje hodili gledati tja, so tudi del Ljubljane poimenovali Pri Slonu, tam pa se danes nahaja Hotel Slon. Polega mapiranja pravljic so studenti iskali tudi stvarne podatke o Maksimilijanu, pri cemer so razmisljali hermenevticno: z vidika danasnjega in tedanjega casa - kako je bilo videti potovanje, pot ipd.
Tabela 2 Mapiranje Stare Ljubljane
S studenti pri izbirnih predmetih Medkulturna mladinska knjizevnost (2017/18), Mladinska knjizevnost in Ustvarjalno pisanje smo v studijskem letu 2017/18 mapirali Staro Ljubljano na podlagi dejanskega zemljevida v aplikaciji Google maps, Valvasorjevih referenc in Grafenauerjevih literarnih koordinat. S studenti smo se tudi dejansko sprehodili po Stari Ljubljani, kar smo nadgradili z voznjo po Ljubljanici z ladjo Argo, ogledom Ljubljane Martina Krpana (Ura na Krekovem trgu 10, na stavbi LGL) ter sprehodom po poteh Povodnega moza, kar se navezuje tudi na obvezno besedilo v tretjem vzgojno-izobrazevalnem obdobju - F. Preseren: Povodni moz. Kot zanimivost je potrebno omeniti, da otroci v predsolskem obdobju slikanico Povodni moz, s Presernovim besedilom in ilustracijami Jelke Reichman (1985), »berejo« kot pravljico in ne kot balado.
3. 6 Mapiranje pravljic - Erasmus
S studenti Pedagoske fakultete, med katerimi so bili tudi Erazmus studenti, smo mapirali najbolj znane svetovne pravljice v anglescini, na
temelju ze omenjenega indeksa ATU. To so najbolj priljubljene Grimmove pravljice na Slovenskem (Bester, 2013: 83):
1. ATU 311 Volk in sedem kozlickov (ang. Wolf and the Seven little Kids)
2. ATU 327 Janko in Metka (angl. Hansel and Gretel)
3. ATU 333 Rdeca kapica (angl. Little Red Riding Hood)
4. ATU 410 Trnuljcica (angl. Sleeping Beauty)
5. ATU 440 Zabji kralj ali Zelezni Henrik8 (angl. The Frog King or the Iron Henry)
6. ATU 510 A, B, C Pepelka (angl. Cinderella)
7. ATU 709 Sneguljcica (angl. Snow White)
8. ATU 1620 Cesarjeva nova oblacila (angl. The Emperor's New Clothes)
9. ATU 1651A Obogatitev s soljo (angl. Fortune in Salt)
Zadnji pravljicni tip/motiv oz. obogatitev s soljo ATU 1651A se motivno-tematsko navezuje na avtorsko pripovedko Frana Levstika, Martin Krpan z Vrha (18559, 1858). Besedilo Martin Krpan je obvezno branje v tretjem vzgojno-izobrazevalnem obdobju OS (Poznanovic, 2011: 69), lahko ucenci poleg poglobljenega branja (angl. close reading) Martina Krpana, ki se medbesedilno navezuje na motiv Odiseja in Polifema, Davida in Goljata, Pegama in Lambergarja idr. Iz besedil lahko na podlagi indeksa ATU spoznajo, da je motiv trgovanja s soljo znan skoraj celemu svetu, da je razsirjen v vseh kulturah in da omogoca pluralizem interpretacij motiva soli v pripovedi Martin Krpan10.
4 Mapiranje - Mladi prevajalci in Lepa Vida
V projektu Po kreativni poti do znanja - Mladi prevajalci Univerze v Ljubljani smo imeli 13. avgusta 2018 poleg mapiranja pravljic na izbiro mapiranje prostora slovenske literarne kulture s pesmimi Nika Grafenauerja: Stara Ljubljana (1984), z ilustracijami Kamile Volcanscek
8 Pravljica J. in W. Grimma, Zabji kralj in Zelezni Henrik (1812 dalje), se pojavlja kljub temu, da je izvirni naslov dvodelen, kot je navedeno, v slovenskih izdajah se pojavlja predvsem s skrajsanim naslovom Zabji kralj (1974-) in Zelezni Henrik (1969) in celo z manjkajocim zakljuckom o Zeleznem Henriku, kar lahko bralci sami preverijo.
9 Podrobneje o tem glej (Blazic, 2016).
10 URL: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:D0C-3P7B23WE/786540dd-0694-44e6-b3f3-761a94c1396b/PDF (dostop 26. 8. 2018).
(dvanajst pesmi) in opisi ter bakrorezi Ljubljane J. V. Valvasorja iz Slave Vojvodine Kranjske (1789), ki so vkljuceni v ilustrirano knjigo Stara Ljubljana.
Studenti so izbrali mapiranje pesmi Lepa Vida Roka Trkaja iz zbirke I. Sakside (R. Trkaj Kla kla klasika, 2017). Studenti so prejeli besedilo Trkajeve posodobljene razlicice Lepe Vide v tiskani in elektronski obliki, poleg tega pa so si ogledali video in z eno barvo mapirali prostor slovenske literarne kulture v Google Maps My Maps, z drugo barvo pa so mapirali prostor slovenske literarne kulture v video posnetku. Poleg mapiranja so studenti velikokrat poslusali in gledali video, veckrat brali besedilo Trkajeve priredbe in preverjali prostore citirane v videoposnetku ter poimenovanja. Ker je video posnetek dolg zgolj 3 minute in 42 sekund11, so ga veckrat poslusali, prebirali, preverjali in mapirali prostore slovenske literarne kulture. Pri tem je bilo treba preverjati Register nepremicne in nesnovne kulturne dediscine12 in pravilno poimenovati nekatere dejavnosti, npr. Bistra (Tehnicni muzej), Kurenti13, Martin Krpan, Tartinijev trg ipd.
5 Zakljucek s prenosom ugotovitev v pedagosko prakso
ZRC SAZU in Institut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU z Geografskim institutom Antona Melika ZRC SAZU ter z Oddelkom za slovenistiko FF UL je med letoma 2011 in 2014 vodil projekt, v katerem je zajel obdobje slovenske knjizevnosti v obdobju 1780-1940 oz. od baroka in razsvetljenstva, prek romantike, realizma, moderne, ekspresionizma, socialnega realizma do zacetka druge svetovne vojne. To je bil strokovno izveden projekt, v katerem je projektna skupina vnasala oz. oznacevala literarnozgodovinske podatke in spominska obelezja 1) pomembnih osebnosti (321 avtorjev), 2) spomenikov (1000 enot), 3) gledalisc (42 enot), 4) zalozb (40 enot) in 5) periodicnega tiska (97 enot). Vsi ti elementi tvorijo infrastrukturo literarne kulture, tudi dogajalne kraje v slovenskih zgodovinskih romanih.
Literarni atlas Ljubljane je tiskana in delno elektronska knjiga, v kateri so mapirani/oznaceni prostori, ki so povezani z osebnostmi, ustanovami, spomeniki. Koncept splosnega literarnega atlasa je uporaben tudi za pedagosko prakso, od predsolskega obdobja v vrtcih (otroci lahko risejo
11 URL: https://www.youtube.com/watch?v=othlrmw8hQg (dostop 26. 8. 2018).
12http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_nesnovne_kulturne_d ediscine/seznam/ (dostop 26. 8. 2018).
13http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_nesnovne_kulturne_d ediscine/seznam/ (dostop 26. 8. 2018).
stvarne zemljevide (od doma do vrtca, od vrtca do knjiznice ...), domisljijske zemljevide na podlagi priljubljenih slikanic (npr. Muca Copatarica, Macek Muri, Mojca Pokrajculja ipd.), do predlaganih in/ali obveznih besedil v osnovni soli, glede na tri vzgojno-izobrazevalna obdobja. Ucencem je zanimiva vizualizacija oz. pretvarjanje besedil v zemljevide in obratno, saj lahko na temelju stvarnih in/ali domisljijskih besedil ustvarjajo svoja besedila, bodisi stvarna ali domisljijska.
V mladinski knjizevnosti je veliko moznosti za ustvaijanje realnih in/ali fantasticnih zemljevidov. Ucenci lahko tudi risejo svojo pot od doma do sole, lahko narisejo zemljevid svojega mesta, kjer lahko vrisujejo pomembne osebe, ustanove (gledalisce, knjiznica, sola, trgovina ...), spomenike, gledalisca, zalozbe, periodicni tisk.
S studenti smo pri projektu mapiranja slovenske mladinske literarne kulture, predvsem pravljic, uporabljali tudi dve metodi literarnega branja, in sicer tradicionalno poglobljeno branje (angl. close reading) in sodobno t. i. oddaljeno branje (angl. distant reading14). Imenuje se tudi raziskovanje kot branje oz. od natancnega branja (angl. close reading) se lahko povezuje z oddaljenim branjem (angl. distant reading) (Habjan, 2011: 31). V kontekstu branja pravljic, bi lahko dejali, da pravljice na zacetku natancno beremo ter primeijamo vsaj tri razlicice in iscemo razlike, na podlagi mapiranja pa nato iscemo podobnosti. Na temelju poglobljenega in oddaljenega branja so studenti glede na lastne izkusnje mapiranja, pri katerem so citirali verze oz. omembe konkretnih krajev iz primarne literature (knjizevnih besedil) in iskali stvarne podatke v sekundarni literaturi (znanstveni in/ali strokovni literaturi), posodabljali tradicijo (uporaba IKT) in klasicizirali sodobnost (uporaba IKT za starejso slovensko knjizevnost), npr. na primeru J. V. Valvasorja.
Zagotovo bi bilo mozno projekt razvijati v smeri aplikativnega znanstveno-raziskovalnega projekta in interdsciplinarnega povezovanja: knjizevnost, geografija, zgodovina, umetnost in IKT. Pilotski projekti so se osredotocili na mapiranje slovenske ljudske pravljice Zlata ptica in nekaterih drugih besedil, vendar bi bili rezultati, ne le motivacija, verjetno drugacni, ce bi bili del sistemskega in sistematicnega aplikativnega projekta. Delo s studenti v studijskem letu 2017/18 je potekalo kontinuirano, studenti, ki so jim digitalni mediji blizu, so bili motivirani nad pricakovanji, vizualno branje je bilo nad verbalnim branjem, ki je
14 Franco Moretti je izumil termin oddaljeno branje (angl. distant reading) in v monografiji
Grafi, zemljevidi in drevesa: abstraktni modeli literarne zgodovine (2005), z uporabo IKT vizualizira zemljevide in nove zanre.
predstavljalo temelj, katerega nismo preskocili. Studenti so se pogosto vracali na branje pesmi/pravljic in iskali citate ter preverjali stvarne podatke, in ker je bila uporaba IKT samoumevno sodobna, so veliko bolj motivirano brali. Zagotovo bi bilo mozno projekt nadgraditi, zagotoviti eksperimentalno in kontrolno skupino in poleg motivacije preverjati tudi pridobljeno znanje. V studijskem letu smo dali prednost literarnim prostorom, ki so vezani na mladinska literarna besedila. Projekt ZRC SAZU, ki je temeljni projekt in je voden prek instituta s stevilnimi sodelavci, je kombiniral oba pristopa - literarni prostor in prostore literature15.
Studenti Pedagoske in Filozofske fakulatete Univerze v Ljubljani v sklopu projekta »Mladi prevjalci in njihov preboj na slovenski knjizni trg«16 (v nadaljevanju Mladi prevajalci) in Erasmusovi studenti na PEF so svoja spoznanja posredovali razlicnim naslovnikom, v prvi vrsti otrokom, ucencem in zainteresirani javnosti. Prostorske predstave oz. postavitev teksta v kontekst z uporabo IKT so tudi prakticno preizkusali, najbolj motivirani so bili pri mapiranju videa Lepa Vida, ki je inventivno redefiniral klasiko in pokazal na sinergijo kot nacin ustvarjanja. Aplikativno smo vsi pridobili nova znanstvena in prakticna znanja, informacije in IKT vescine. Studenti bodo prenasali pridobljeno znanje v aplikativnih oblikah z otroci in ucenci. Glede na to, da je projekt potekal v letu 2018, ko je bil poudarek na ohranjanju kulture dediscine, vsa izbrana besedila predstavljajo del slovenske literarne kulturne dediscine. S pilotskimi projekti smo tudi prispevali kamencek v mozaiku ohranjanja in razvoja nacionalne naravne in kulturne dediscine ter identitete v mednarodnem prostoru, preko mapiranja literarnih besedil iz predlaganih besedil v ucnem nacrtu za slovenscino osnovna in srednja sola (v nadaljevanju OS, SS) ter iz slovenske mladinske knjizevnosti.
15 URL: http://pslk.zrc-sazu.si/sl/o-projektu/ (dostop 27. 5. 2019).
16 URL: http://www.ff.uni-lj.si/novice/Zakljucil_se_je_Projekt_Mladi_prevajalci_njihov _preboj_na_slovenski_knjizni_trg (dostop 27. 5. 2019). Vec o projektu: http://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/Dokumenti/Dejavnosti/Novice/projekt_prevajalstvo.pdf (dostop 27. 5. 2019).
Tabela 2 Pravljicne poti po Ljubljani (vrtec, OS, SS)
6 Kratice
ATU je mednarodna oznaka oz. akronim na temelju priimkov treh folkloristov (Antti Aarne, Stith Thompson, Hans-Jörg Uther, ki so objavili mednarodno klasificiran indeks pravljicnih tipov (Uther 2004, ponatis 2011).
Literatura / References
Bester, Tomaz. (2013). Bibliografija prevodovpravljic bratov Grimm v slovenskem jeziku [Bibliography of translations of the Grimm brothers' fairy tales in the Slovenian language]. In Knjiznica [The library], 57, No 1. 17-85. URL: http://www.dlib.si.
Blazic, Milena Mileva. (2016). Motiv soli v pravljicah - studij primera Krpan z Vrha [Salt motif in fairy tales - a case study of Krpan from the Top]. In Socialna in kulturna zgodovina hrane [The social and cultural history of food]. Ljubljana: Institut za novejso zgodovino, Zveza zgodovinskih drustev Slovenije. 177-193.
Blazic, Milena Mileva. (2006). Podoba realnih in fantasticnih mest ter prebivalcev v slovenski mladinski knjizevnosti [An image of real and fantastic cities and inhabitants in Slovenian youth literature]. In Novak Popov, Irena (Ed.). Mesto in mescani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj [City and Citizens in the Slovene Language, Literature and Culture: Proceedings]. 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (26. 6.-14. 7. 2006, Ljubljana). Ljubljana: Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 80-89.
Dolgan, Marjan, Fridl, Jerneja (kartograf), Volk Bahun, Manca (kartograf). (2014). Literarni atlas Ljubljane: zgode in nezgode 94 slovenskih knjizevnikov v Ljubljani [Ljubljana literary atlas: The foundations and accidents of 94 Slovenian writers in Ljubljana]. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU.
Dovic, Marjan. (2012). Mreza spomenikov slovenske literarne kulture kot semioticno prilascanje (nacionalnega) prostora [A network of monuments of Slovenian literary culture as a semiotic appropriation of a (national) space]. In Slavisticna revija [Slavistic revue], 60, No 3. 339-350.
Habjan, Jernej. (2011). Raziskovanje kot branje [Exploring as reading]. Primerjalna knjizevnost [Comparative Literature], 34, No 2. 31-41. 173-183. URL: http://www.dlib.si.
Juvan, Marko. (2014). Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom [The space of Slovenian literary culture: literary history and spatial analysis with a geographical information system]. URL: http://pslk.zrc-sazu.si/sl/o-projektu/ (accessed May 27, 2019).
Kropej Telban, Monika. (1995). Pravljica in stvarnost: odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Strekljeve zapuscine [Fairytale and reality: a reflection of reality in Slovenian folk tales and tales in the case of Strekl's legacy]. In Zbirka ZRC [ZRC Collection]. 5. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Manguel, Alberto, Guadalupi, Gianni. (1980). The dictionary of imaginary places. New York: Macmillan Publishing Co.
Maticetov, Milko. (1963). Lol Kotlic - Krpan iz Rezije [Lol Kotlic - Krpan from Rezija]. In Sodobnost [Freedom], 11, No 3. 249-256.
Moretti, Franco. (2011). Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi [Graphs, maps, trees and other writings on world literature]. Habjan, Jernej (Ed.). Ljubljana: Studia humanitatis.
Peroci, Ela, Gosnik-Godec, Ancka. (1957). Muca Copatarica [Pussy Copatarica]. URL: http://www.dlib.si (26. 8. 2018).
Uther, Hans-Jörg. (2011). The Types of International Folktales, a Classification and
Bibliography, Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson. Helsinki: Helsinki Suomalainen Tiedeakatemia/Academia Scientiarum Fennica. Valjavec, Matija. (1858). Narodne pripovjedke [Folk tales]. URL: Na spletu
(accessed 27. 5. 2019). Valjavec, Matija. (1852). Zlata tica. Narodna pripovedka ali storia. Slovenska bcela: poducen in kratkocasen list [Zlata tica. A folk tale or story. The Slovenian Bee: a learned and short-lived leaf]. In Kleinmayr, 23, No 2.
