CC BY
16strokovni prispevek Xa,K 37(497.4)
KNJIZEVNI POUK V OSNOVNI SOLI - ANALIZA UCNEGA NACRTA SLOVENSCINA (2011)
Milena Mileva Blazic
Pedagoska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija
Key words: preschool, primary school, children's literature, teaching literature, receptionist literary didactic, systemic literary didactic
Summary: Education in Slovenia started as Pre-school Education with the first (from 1st-3rd years) and second age group (from 3rd-6th). Primary School is compulsory and starts from 6th till 15th and has 9 classes is divided into cycles 1st from 1-3 grade, 2nd from 4-6 grade and 3rd from 7-9 grade. After primary school is secondary education that is not (yet) compulsory and after that university.
Most of the children attended preschool that combines education and care. Curriculum for Preschool (1999) base on objectives, contents and activities for first (1st till 3rd) and second (3rd till 6th) age group. Curriculum is national document and have sixth subjects: art, language, mathematics, nature, physical education and society. Literature in Preschool is part of Language arts subject.
Curriculum for Primary School is Slovenian or Language Arts (2011) is divided in Language and Literature. Subject is mother tongue for most pupils and obligatory subject. Theoretical approach on that based Teaching Literature in Preschool and Primary School is reception theory on Wolfgang Iser (The Act of Reading: a theory of aesthetic response, 1978) and Hans Jaus Robert (Aesthetic experience and literary hermeneutics, 1982) in curriculum 1998 and 2011.
In latest decade a leading literary didactic Boza Krakar Vogel (Poglavja iz knjizevne didaktike, 2004 [Chapters from Teaching Literature]) is considering amending the paradigm from reception theory via literary system (Marijan Dovic Slovenski pisatelj, 2007 [Slovenian writer]; Itamar Even Zohar Poly system studies, 1990, 1997) to systemic literary didactic.
Kljucne besede: vrtec, osnovna sola, knjizevnost, knjizevni pouk, recepcijska knjizevna didaktika, sistemska knjizevna didaktika
Povzetek: Izobrazevanje v Sloveniji se zacne v predsolskem obdobju, ki ga delimo na prvo (od 1.-3. leta) in drugo skupino (od 3.-6. leta). Osnovna sola je obvezna od 6. do 15. leta in ima 9 razredov, razdeljena je na: 1. triletje od 1. -3. razreda; 2. triletje od 4. -6. razreda in 3. triletje od 7. -9. razreda. Po koncani osnovni sledi srednjesolsko izobrazevanje, ki (se) ni obvezno in potem studij na univerzi.
Vecina otrok obiskuje vrtec, ki zdruzuje vzgojo in izobrazevanje. Kurikulum za vrtce (1999) predlaga cilje, vsebine in dejavnosti za prvo (od 1. do 3. leta) in drugo
(od 3. do 6. leta) skupino. Kurikulum je nacionalni dokument in vsebuje sest podrocij: druzba, jezik, matematika, narava, sportna vzgoja in umetnost. Literatura v vrtcu je sestavni del jezikovnega podrocja.
Ucni nacrt za osnovno solo ali Slovenscina (2011) je razdeljen na jezik in knjizevnost. Slovenscina je materni jezik za vecino ucencev in je obvezni predmet. Didaktika mladinske knjizevnosti v vrtcu in osnovni soli kot teoreticno izhodisce aplicira recepcijsko teorijo Wolganga Iserja (Bralno dejanje: teorija estetskega odziva, v slov. 2001) in Hansa Jausa Roberta (Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika, 1982; v slov. 1998) v ucnem nacrtu 1998 in 2011.
V sodobnem casu vodilna knjizevna didakticarka Boza Krakar Vogel v delu Poglavja iz knjizevne didaktike, 2004, razmislja o spremembi paradigme recepcijske teorije na osnovi teorije literarnega sistema (Marijan Dovic Slovenskipisatelj, 2007; Itamar Even Zohar Polysystem studies, 1990, 1997) v sistemsko knjizevno didaktiko.
Uvod
Podrocje vzgoje in izobrazevanja v Republiki Sloveniji ureja Ministrstvo za solstvo in sport in je urejeno s sistemskimi zakoni in podzakonskimi predpisi. Pri razvoju sistema vzgoje sodelujejo Ministrstvo za solstvo in sport, Ministrstvo za visoko solstvo, znanost in tehnologijo, lokalne skupnosti (obcine), strokovni sveti in zavodi za razvoj in svetovanje, Zavod RS za solstvo in sport, Center RS za poklicno izobrazevanje, Andragoski center RS, Drzavni izpitni center, Center solskih in obsolskih dejavnosti.
Cilji vzgoje in izobrazevanja so zapisani v zakonih in korelirajo s primerljivimi v Evropi. Za vzgojitelje in ucitelje oz. za strokovne delavce je predpisana visoka izobrazba, pedagosko-andragoska izobrazba in strokovni izpit. V Sloveniji je vecina vrtcev in osnovnih sol javnih, nekaj jih je tudi v zasebni lasti, ki izpolnjujejo pogoje kot v javnih ustanovah.
Izobrazevanje otrok se v Sloveniji zacne v predsolskem obdobju, ki se deli na prvo (od 1. -3. let) in drugo skupino (od 3. -6 .let).
Osnovna sola je obvezna od 6. do 15. leta in ima 9 razredov, razdeljena je na triletja, in sicer: 1. triletje od 1. -3. razreda; 2. triletje od 4.-6. razreda in 3. triletje od 7.-9. razreda. Po koncani osnovni sledi srednjesolsko izobrazevanje, ki (se) ni obvezno in potem vecinoma studij na univerzi.
Vecina slovenskih otrok obiskuje vrtec, ki vzgaja in izobrazuje. Kurikulum za vrtce (1999) predlaga cilje, vsebine in dejavnosti za prvo (od 1. do 3. leta) in drugo (od 3. do 6. leta) skupino otrok. Kurikulum je nacionalni dokument in vsebuje sest podrocij: druzba, jezik, matematika, narava, sportna vzgoja in umetnost. Literatura v vrtcu je sestavni del jezikovnega podrocja in je podrobneje predstavljena v Prirocniku h Kurikulumu (2001).
Metodologija
V clanku je uporabljen analiticno-deskriptiven in analiticno-interpretativen raziskovalni pristop ter metoda kvalitativne besedilne analize - kljucne besede v kontekstu. Poleg tega je uporabljena tudi kvantitativna analiza (stevilo priporocenih knjizevnih besedil v ucnem nacrtu) in odprti nacin kodiranja (oblikovanje kategorij: poezija, proza, dramatika; solsko -domace branje; priporoceno - izbirno branje; slovenska - svetovna mladinska knjizevnost; avtorice - avtorji, ljudsko - avtorsko izrocilo). Na osnovi kvantitativne analize so izsledki kvalitativnega raziskovalnega pristopa.
Analiza
Predsolska vzgoja
Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni dokument, ki vsebuje smernice za strokovno delo v vrtcu. Splosni cilji kurikula so upostevanje clovekovih in otrokovih pravic, upostevanje razlicnosti in drugacnosti. H Kurikulu sodijo se dodatki1. Normativi so od 7-12 otrok v skupni od 1.-З. leta in 1222 otrok od З.-6. let. V Sloveniji je okrog Зб8 javnih in zasebnih vrtcev. Po posebnih pedagoskih nacelih se izvaja Waldorfska in Montesori pedagogika v zasebnih vrtcih.
Primeri (jezikovnih2) dejavnosti otrok od 1. do 3. leta:
• poslusa svoji starosti primerne pravljice, zgodbe, uganke, pesmi;
• poslusa pripovedi o dogodkih;
• sodeluje v igricah s prsti, v akcijskih igricah (npr. biba leze, biba gre), bibarijah, prstnih igrah, preprostih skupinskih in individualnih plesih, rajalnih igrah;
• igra se j ezikovne igre;
1 Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu za predsolske otroke; Dodatek h Kurikulu za vrtce za otroke Romov; Dodatek h Kurikulu za delo na dvojezicnih podrocjih; Navodila h Kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomocjo za otroke s posebnimi potrebami.
2 V Kurikulumu za vrtce (1999) so tudi Primeri dramskih dejavnosti otrok od 1. do 3. leta, ki se povezujejo s primeri jezikovnih dejavnosti otrok od 1. do З. leta: igra se in posnema zivali, ljudi; igra se preproste gibalne, ritmicne, govorne igre; sodeluje v igri z otroki in vzgojiteljem; uporablja predmete tako, da predstavljajo druge predmete; animira igrace, lutke in predmete; v igri se uporablja enostavne rekvizite, scenske prvine in prvine kostuma; sodeluje se pri nastopih in praznovanjih; prisostvuje pri preprosti lutkovni predstavi v vrtcu.
• seznanja se s knjigami, in sicer tako z leposlovnimi kot tudi s prirocniki;
• poslusa preproste zgodbe in se z odraslimi pogovarja o predmetih na slikah in v okolju;
• pripoveduje in prepeva uganke, izstevanke, rime, kratke pesmi in zgodbe, v katerih se deli besedila ponavljajo in ki si jih izmisli sam ali pa jih ponavlja;
• s pomocjo knjig in drugih oblik tiska, ki so mu ves cas na voljo, da se z njimi igra in jih 'bere', spoznava vlogo simbolov in pisnega jezika;
• dozivlja ritem besed, glasbe in pesmi.
Primeri (jezikovnih3) dejavnosti otrok od 3. do 6. leta:
• poslusa pravljice, zgodbe, uganke, pesmi;
• dozivlja vsebine prek razlicnih medijev (avdio in video);
• obisce gledalisko predstavo (igrano in lutkovno);
• obisce filmsko predstavo, gleda risanke;
• obiskuje splosno knjiznico;
• izvaja dejavnosti, v katerih po svojih zeljah v simbolni igri in igri vlog posnema in igra osebe, zivali, predmete;
• samostojno pripoveduje zgodbe, jih obnavlja in si izmisljuje svoje;
• samostojno ustvarja knjigo, strip;
• sodeluje v razlicnih druzabnih in didakticnih igrah, ki spodbujajo bogatenje besednega zaklada, obnavljanje in izmisljanje zgodb (npr. carobne karte);
• ob poslusanju in lastnem pripovedovanju dozivlja ritem besed, glasbe in pesmi.
З V Kurikululmu za vrtce (1999) so tudi Primeri dramskih dejavnosti otrok od 3. do б. leta, ki se povezujejo s primeri jezikovne dejavnosti od З. do б. leta: igra se, vzivlja in posnema zivali, osebe, odnose med njimi z uporabo glasu, telesa, prostora, lutke, predmeta, kostuma, maske; z gesto, zvokom, besedo opise objekt, situacijo, okolje; uporablja predmete, da predstavljajo druge predmete; zamislja si in izvaja animacijo z raznimi vrstami lutk in predmeti; sodeluje v igri z drugimi; sodeluje v igri, ki ima vec prizorisc; 'bere' risbo, fotografijo in ustvarja zgodbo; izmisli si zgodbo, pesem, ki jo z otroki igrajo; izraza se in opazuje besedni govor (monolog, dialog, zbor), govorico telesa (gibanje, gesta, izraz obraza), govorico dogajanja v prostoru (oseb, usmerjena proti ali stan od druge osebe, predmeta), govorico casovnega dogajanja (dinamika dejanskega dogajanja v igri ali prizoru in organizacija casa, v katerem se dogaja pripoved, npr. teden ali leto - v omejeni as predstave); gleda predstavo, uporablja in razlikuje gledaliska sredstva (scenska prvina, scenski predmet, kostum, razsvetljava, zvok, maska, lutka); dozivlja, izvaja, zamislja si razlicne napetosti v dramskem dogajanju; zamislja si in rezira dogajanje v prizoru, v celoti predstave.
Knjizevnost v Kurirkulumu za vrtce (1999) ni posebno podrocje, tako kot je v Ucnem nacrtu za slovenscino (2011), kar je dopolnjeno v Prirocniku h kurikulu za vrtce (2001). Prirocnik posveca posebno pozornost slikanici, ljudski in avtorski pravljici, poeziji in lutkovnim igram. Prirocnik navaja otroski reviji Cicido (1998) in Ciciban (1945) ter strokovno knjigo Ura pravljic (1972). Avtorji Prirocnika h Kurukulu za vrtce (2001) priporocajo kratke sodobne pravljice najbolj reprezentativne slovenske mladinske avtorice Svetlane Makarovic z ilustracijami Gorazda Vahna, ki so izsle v zbirki Svetlanovcki4 (1995).
Osnovna sola
Za ucence tujce je organizirana mednarodna sola, tecaji slovenscine za ucence iz tujejezicnega okolja, podaljsano bivanje za ucence od 1. do 5. razreda. Predmetnik doloca obvezne in izbirne predmet. Slovenscina je obvezen predmet od 1. do 9. razreda, na voljo pa so tudi enoletni izbirni predmeti, ki se povezujejo s slovenscino, Gledaliski klub, Literarni klub in Solsko novinarstvo. Ob koncu 2. in 3. triletja je nacionalno preverjanje stanja. V Sloveniji je 451 osnovnih sol in 28 osnovnih sol za otroke s posebnimi potrebami.
Poleg slovenscine se v slovenskih osnovnih solah poucuje:
• Italijanscina kot drugi jezik na narodno mesanem obmocju slovenske Istre
Italijanscina kot materni jezik Madzarscina kot drugi jezik Madzarscina kot materni jezik Slovenscina
Slovenscina kot drugi jezik
Slovenscina kot drugi jezik na narodno mesanem obmocju Prekmurja
• Slovenscina kot drugi jezik na narodno mesanem obmocju slovenske Istre
Stevilo ur za slovenscino Razmerje jezik in knjizevnost Znacilnosti Recepcij ska teorija Model
1. razred 210 50% - 50 % Zacetno Recepcij ska Solska
4 V zbirki z naslovom Svetlanovcki je izslo dvanajst kratkih sodobnih pravljic Svetlane Makarovic z ilustracijami Gorazda Vahna od 1995 dalje: Coprnica Zofka, Cuk napalici, Kam pa kam, kosovirja?, Kosovirja na leteci zlici, Pekarna Mismas, Pod medvedovim deznikom, Sapramiska, Smetiscni muc in druge zgodbe, Sovica Oka, Sceper in Mba, Tacamuca, Zivalska olimpijada.
opismenjevanje sposobnost (branje, poslusanje; govor, pisanje) interpre-tacija
2.razred 245 б0% - 40 % Zacetno opismenjevanje
З.razred 245 б0% - 40 % Zacetno opismenjevanje
4.razred 175 б0% - 40 % Ohranjanja bralnih interesov in ustvarjalni dialog
5.razred 175 б0% - 40 %
б.razred 175 б0% - 40 %
7.razred 140 б0% - 40 % Individuacija in diferenciacija
S.razred 122.5 б0% - 40 %
9.razred 144 б0% - 40 %
1631.5 Mladinska-nemladinska
Opredelitev predmeta: slovenscina je za vecino ucencev materni ali prvi jezik in je osrednji predmet v osnovni soli. Ucinkovito sporazumevanje (govorno in pisno), zavest o pomenu materinscine in slovenscine, slovenscina kot drzavni in uradni jezik, njen polozaj v EU, izrazna razvitost v javnem in zasebnem zivljenju. Pri knjizevnem pouku se obravnavajo umetnostna/knjizevna besedila za razvijanje sporazumevalne zmoznosti, dozivljajsko, domisljijskoustvarjalno, vrednotenjsko in intelektualno zmoznost. Gre za zaznavanje kulturnih, eticnih idr. razseznosti besedne umetnosti.
Splosni cilji slovenscine oz. podrocja knjizevnosti so sprejemanje umetnostnih/knjizevnih besedil, razvijanje sporazumevalnih zmoznosti in pridobivanje knjizevnega znanja. Operativni cilji in vsebine v devetletni osnovni soli se delijo na dve podrocji in sicer na podrocje jezika in knjizevnosti. Tri triletja v devetletni osnovni soli so imenovana tudi vzgojno-izobrazevalna obdobja in vsako izmed njih ima svoje specifike. Navedeni operativni cilji in vsebine v ucnem nacrtu so obvezni in izbirni (pisani v italiki).
Znacilnost prvega vzgojno-izobrazevalnega obdobja je zacetno opismenjevanje. Na podrocju knjizevnosti ucenci razvijajo recepcijske zmoznosti z branjem, poslusanjem, gledanjem uprizoritev umetnostnih besedil in govorjenjem, pisanjem o njih. Razvijanje recepcijske zmoznosti razvijajo s tvorjenjem, (po)ustvarjanjem ob umetnostnih besedilih (pisanje, interpretativno branje, govorjenje). Vsebine na podrocju knjizevnosti se delijo na pridobivanje literarnovednega znanja (pesem, pravljica, naslov,
pesnik/pisatelj, ilustrator, kitica, igralec, oder, igra (lutkovna), odlomek, pripoved, knjizevna oseba in drugic na avtorje in/ali knjizevna dela, in sicer: Niko Grafenauer, Oton Zupancic, Kajetan Kovic, Ela Peroci, Svetlana Makarovic, en sodobnik (po izbiri), slovenske ljudske pravljice. V nadaljevanju so predlagana knjizevna besedila za obravnavo in knjige za t. i. branje v nadaljevanjih5 (branje po enotah, odlomkih, poglavjih ipd.).
V drugem vzgojno-izobrazevalnem obdobju se slovenscina deli na podrocje jezika in knjizevnosti. Pri operativnih ciljih knjizevnosti je v ospredju razvijanje recepcijske zmoznosti z branjem, poslusanjem, gledanjem uprizoritev umetnostnih besedil in govorjenjem, pisanjem. Ucenci razvijajo recepcijske zmoznosti s tvorjenjem, (po)ustvarjanjem ob umetnostnih besedilih (pisanje, interpretativno branje, govorjenje). Ravno v drugem triletju je velik poudarek na razvijanju po/ustvarjalnih sposobnosti ucencev v povezavi s podrocjem knjizevnosti. Kot vsebine za pridobivanje literarnega znanja so navedeni literarni termini.6 Dela in avtorji mladinske knjizevnosti so naslednja: Bina Stampe Zmavc, Milan Dekleva, Leopold Suhodolcan; Boris A. Novak, Dane Zajc, H. C. Andersen, Astrid Lindgren; en sodobnik.
V tretjem vzgojno-izobrazevalnem obdobju sledi delitev podrocja na jezik in knjizevnost. Operativni cilji za podrocje knjizevnosti so (pre)podrobno, (pre)natacno podani za 1) razvijanje recepcijske zmoznosti z branjem, poslusanjem, gledanjem uprizoritev umetnostnih besedil in govorjenjem, pisanjem o njih in 2) razvijanjem recepcijske zmoznosti s tvorjenjem, (po)ustvarjanjem ob umetnostnih besedilih (pisanje, interpretativno branje, govorjenje). Interpretativno branje knjizevnega besedila in govorni nastopi so tudi navedeni v ucnem nacrtu. Ostaja odprt problem, koliko so na ravni prakse uresnicljivi.
5 1. razred: Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Grimmove pravljice, B. Jurca:
Anca pomaranca, P. Kovac: Pet kuzkov isce pravega in Svetovne ljudske pripovedi: Mamka Brsljanka.
2. razred: F. L. Baum: Carovnik iz Oza, K. Brenk: Prigode koze Kunigunde, C. Collodi: Ostrzek, S. Makarovic: Miska spi, K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob, A. Lindgren: Pika Nogavicka.
3. razred: M. Barrie: Peter Pan v Kensingtonskem parku, Bisernica, K. Cukovski: Doktor Jojboli, A. Lindgren: Kljukec s strehe, S. Makarovic: Kosovirja na leteci zlici, A. A. Milne: Medved Pu.
6 4. razred: ljudsko, avtorsko; rima, zvocno slikanje, ljudska pravljica, gledalisce, recitacija, deklamacija.
5. razred: knjizevna oseba (glavna, stranska), dogajalni/knjizevni prostor, verz, pravljica (kratka sodobna, klasicna avtorska, zivalska).
6. razred: pripovednistvo, pesnistvo, dramatika; poosebitev, fantasticna pripoved, realisticna zgodba (pustolovka, detektivka, kriminalka), radijska igra, strip.
Predlagana knjizevna besedila niso enotno poimenovana, zato je klasificikacija nerazumljiva. Delijo se na na 1) predlagani seznam domacega branja (78 avtorjev oz. del), 2) vsebine za pridobivanje literarnega znanja se deli na dve deli, in 3) pregledno poznavanje del in avtorjev, in sicer: (7. R.): F. Levstik, J. Jurcic, P. Voranc, T. Pavcek, Homer, 2 sodobnika; (8. R.) A. T. Linhart, V. Vodnik, F. Preseren, J. Kersnik, I. Tavcar, A. Askerc, J. Menart, N. Grafenauer, L. N. Tolstoj, 2 sodobnika ter (9. R.) P. Trubar, S. Gregorcic, I. Cankar, O. Zupancic, J. Murn, D. Kette, S. Kosovel, C. Kosmac, W. Shakespeare, 3 sodobniki. Drugi del predstavljajo obvezna dela in/ali avtorji (7. R.) Ljudska: Pegam in Lambergar, T. Pavcek: Pesem, F. Levstik: Martin Krpan; (8. R.) F. Preseren: Povodni moz, N. Grafenauer: Zivljenje; J. Kersnik: Mackova oceta; in (9. R.) F. Preseren: Zdravljica1, O. Zupancic: Zebljarska, I. Cankar: Bobi.
Pridobivanje literarnovednega znanja je tudi navedeno, cilji so poznavanje in uporaba strokovnih izrazov in njihov opis.8 Zanimiva je podrobnost, da se podrocje knjizevnosti poucuje v 1. triletju tematsko, v 2. triletju zanrsko (detektivka, fantasticna pripoved, kriminalka, pravljica, realisticna zgodba idr.), v 3. triletju pa po literarnozgodovinskem obdobju (od pismenstva do sodobne knjizevnosti), kar je priprava na literarnozgodovinsko nacelo poucevanja knjizevnosti v srednjih solah.
Standardi znanja so za devetletno osnovno solo doloceni v ucnem nacrtu po triletjih. V prvem vzgojno-izobrazevalnem obdobju se izvajajo v obliki opisnega ocenjevanja 1. in 2. razredu, potem sledi stevilcno ocenjevanje. V drugem in tretjem vzgojno-izobrazevalnem obdobju je stevilcno ocenjevanje.
7 Besedilo Presernove (1S00-1S49) Zdravljice je od leta 19S9 slovenska nacionalna himna, ki jo je avtor napisal 1S44, cenzurirano objavil 1S46, rahlo spremenjena celotna objava, 1S4S. Glasbo je za zbor uglasbil skladatelj Stanko Preml (1SS0-1965).
S 7. razred: komicna perspektiva, ljubezenska tema(tika), vsevedni pripovedovalec, lirska in epska pesem;
S. razred: ritem, onomatopeja/podobnoglasje, nagovor, ogovor, pretiravanje, inverzija, basen,
pripovedka, bajka, socialna tema(tika), kitica: stirivrsticnica, trivrsticnica, rima, refren,
primera,
okrasni pridevek, stopnjevanje, ep (pesnitev), balada, romanca, sonet, roman, komedija, dialog/dvogovor;
9. razred: odrska navodila, tema, sporocilnost knjizevnega besedila, razpolozenjska, domovinska tema(tika), prvoosebni pripovedovalec, lirski izpovedovalec, svobodni verz, likovna pesem,
govornisko vprasanje, novela, crtica, literarnozgodovinska obdobja in smeri: pismenstvo, protestantizem, razsvetljenstvo, romantika, realizem, moderna (nova romantika), knjizevnost po 2. svetovni vojni; sodobna knjizevnost.
Nacionalno preverjanje znanja doloca Zakon o osnovni soli (64. Clen), kjer se preverjajo dosezeni standardi znanja v ucnem nacrtu. Preverjanje znanje je neobvezno ob koncu 2. triletja oz. 6. razreda in obvezno ob koncu 3. triletja oz. 9. razreda. Ocenjevalci so zunanji uciteljice in ucitelji za slovenscino (italijanscino/madzarscino), matematiko in tretji (razpisani izbirni) premet.
Didakticna priporocila za uresnicevanje ciljev predmeta: teoreticno je ucitelju omogoceno, da avtonomno izbira dinamiko uresnicevanja ciljev in vsebin, metod in oblike dela, da vzgajajo in izobrazujejo kultiviranega bralca knjizevnih besedil.
V prvem vzgojno-izobrazevalnem obdobju so seveda dejavnosti sprejemanja (branje, poslusanje) nadrejene dejavnostim tvorjenja (govorjenje, pisanje). Med dejavnostmi sprejemanja je najvec casa namenjenega poslusanju, saj otroci poslusajo (in gledajo) uciteljevo pripovedovanje in branje, radijske igre, lutkovne predstave, otroske mladinske predstave, otroske filme in risanke. V drugem vzgojno-izobrazevalnem obdobju, ki temelji na komunikacijskem modelu knjizevne vzgoje, je glavni cilj ohranjanje ucencevih interesov za branje in poslusanje umetnostnih besedil ter razvijanje zmoznosti ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom. V tretjem vzgojno-izobrazevalnem obdobju je za izbiro predlaganih in obveznih del in avtorjev teoreticno predlagano merilo kakovosti in primernosti ucencevi stopnji osebnostnega in bralnega razvoja, ne pa zunajliterarnim vzgojnih cilj em.
Individualizacija in diferenciacija se izvajata kot notranja, fleksibilna ali delna zunanja diferenciacija v obstojecih izvedbenih oblikah in sicer kot:1) Odkrivanje in delo z nadarjenimi ucenci; 2) Ucne tezave v osnovni soli: koncept dela; 3) Otroci s primanjkljaji na posameznih podrocjih ucenja: navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne sole z dodatno strokovno pomocjo; in 4) Smernice za izobrazevanje otrok tujcev v vrtcih in solah.
Poucevanje otrok tujcev ali priseljencev ali migrantov je ena izmed aktualnih tem v slovenskem solskem kontekstu. Leta 1992 je v Ljubljani v okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ustanovljen Center za slovenscino kot drugi ali tuj jezik. Zacetki ustanavljanja Centra segajo v leto 1965 in je povezan z organizacijo prvega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK), ki se je kasneje prilagajal potrebam casa in prostora. Center izvaja, poleg osnovnih, nadaljevalnih in posebnih tecajev tudi program Slovenscina za tujce9 ter priprave za izpit iz slovenscine
9 http://programoteka.acs.si/PDF/slo za tujce.pdf
specializiran za otroke in mladostnike. Posebno pozornost zasluzijo tecaji slovenscine za ucence, dijake in starse migrante od leta 2008.10
Na Centru za slovenscino kot drugi ali tuj jezik obstaja posebni tecaj slovenscine za ucence, dijake in starse migrantov od leta 2008, ki se ga udelezujejo otroci priseljencev, ki se vkljucujejo v slovenski vzgojno-izobrazevalni sistem, in njihovi starsi. Prizadevanja projekta so usmerjena v to, da bi otroci in starsi priseljencev dosegli v cim krajsem casu cim vecje sposobnosti za sporazumevanje v slovenscini ter enakovredno socialno vkljucenost. Projekt vkljucuje pripravo ucbenikov, delovnih zvezkov, prirocnikov in slikovnega gradiva ter organizacijo tecajev za otroke in starse priseljencev, del dejavnosti pa je namenjen razvijanju standardov, ki bi ucencem priseljencev omogocali pravicnejse vkljucevanje v informacijsko druzbo znanja11. Ucni nacrt je sestavljen pragmaticno-tematsko12 in ne vsebuje vsebin za podrocje knjizevnosti.
Medpredmetne povezave: slovenscina ni le ucni predmet, ampak je tudi ucni jezik. Povezuje se z nebesednimi (likovni pouk, gibanje, glasba). Cilj povezovanja predmetov je globalni pristop, ki motivira celostno ucenje in poucevanje. Medpredmetno povezovanje lahko poteka na ravni vsebine (na primer tema protestantizma v sklopu projektnega tedna), na ravni procesnega znanja (na primer iskanje virov kot spretnost, ki je mogoca pri vseh predmetih) ter na konceptualni ravni (na primer poglabljanje razumevanja istih pojmov pri razlicnih predmetih).
Preverjanje in ocenjevanje znanja je branje umetnostnih in neumetnostnih besedil, pisni izdelki, ustni odgovori, govorni nastopi in druge oblike.
Informacijska tehnologija je podrocje, kjer imajo ucenci vec kompetenc kot ucitelji. Nedvomno je, da IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija) pospesuje razvoj digitalne pismenosti. Znotraj knjizevnega pouka je smiselno tvoriti, oblikovati, predstavljati in izmenjevati informacije ter komunicirati in sodelovati na medmrezju, kar je v skladu tudi s Priporocili Evropskega parlamenta in Sveta o kljucnih zmoznosti za vsezivljenjsko ucenje in izobrazevanje, 200613. Priporocila vkljucujejo povezovanje z e-knjiznico, kjer so na razpolago prirocniki in ucbeniki za ucence, leposlovna dela za solsko in domace branje, slovarji, leksikoni, prirocniki v e-obliki za pouk (jezika in) knjizevnosti idr.
10 http://www.centerslo.net/l2.asp?L1 ID=8&L2 ID=94&LANG=slo
11 http://www.centerslo.net/l2.asp?L1 ID=8&L2 ID=94&LANG=slo
12 Identiteta in druzina; sola in izobrazevanje, vsakdan, prosti cas, dom, mesto, naravno okolje, zdravje in higiena.
13 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=QJ:C:2006:229:0021:01:SL:HTML
Model poucevanja knjizevnosti v osnovni soli je solska interpretacija umetnostnega besedila. To je priporoceni model in hkrati najprimernejsa metoda dela za razvijanje bralne zmoznosti in zajema naslednje dejavnosti: uvodna motivacija; napoved besedila; umestitev in interpretativno branje; premor po branju; izrazanje dozivetij ter analizo, sintezo in vrednotenje; ponovno branje in nove naloge.
Na osnovi analize ucnega nacrta za slovenscino, predvsem vsebine knjizevnih del in avtorjev, so osrednja vsebina dela klasikov (F. Preseren, I. Cankar, O. Zupancic idr.) in dela iz sodobne knjizevnosti, ki pa jih je veliko premalo, le 2%. V ucnem nacrtu so sicer zastopane vse tri knjizevne zvrsti (poezija 40%, proza 50% in dramatika 10%), V ucnem nacrtu je priporoceno branje (t. i. branje v nadaljevanjih) v 1. triletju, v 2. triletju branja enostavno ni, v 3. triletju je predvideno domace branje, cetudi se stevilni avtorji in naslovi iz seznama priporocenega in domacega branja podvajajo. Avtorji ucnega nacrta svetujejo, naj ucenci v enem solskem letu preberejo tri do pet raznovrstnih knjizevnih besedil. Ucitelji naj v enem solskem letu ne obravnavajo vec kot dvajset predlaganih del.
Diskusija
Pomembni ucni nacrti za predmet slovenscina so iz leta 1984, ko je Slovenija bila clanica SFR Jugoslavije, potem iz leta 1998, ko je bila samostojna in iz leta 2011, ko je Slovenija clanica EU. Teorija na osnovi katere se poucuje knjizevnost, je omenjena v ucnem nacrtu 1998 in 2011, vendar je eksplicirana v posebni monografiji Didaktika mladinske knjizevnosti (2008). Spremembe v kulturnem, druzbenem in politicnem kontekstu so prinesle tudi spremembe v ucnih nacrtih.
Vodilna didakticarka v Sloveniji je dr. Boza Krakar Vogel, ki dela na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ze leta 2004 je v znanstveni monografiji14 Poglavja iz didaktike knjizevnosti (Krakar Vogel 2004: 12-3) eksplicirala sistemsko knjizevno didaktiko, ki je bolj primerna za informacijsko druzbo znanja kot je recepcijska knjizevna didaktika, ki temelji predvsem na sprejemanju, za razliko od sistemske knjizevne didaktike, ki temelji na procesnem in sistemskem poznavanju knjizevnosti (avtor, knjiga, bralec, ustanove, repertoar in trg). V casu sodobne slovenske knjizevnosti 1980-2010, posebej na podrocju mladinske knjizevnosti od leta 1990 do 2010 se je izjemno povecala dostopnost do literarnih dogodkov, bralne dejavnosti se spreminjajo v igralne dejavnosti, objavljanje knjig v neknjiznih medijih (e-knjige, avdio, video ipd.) so zaznamovale cas
in prostor in kazejo na novo didakticno paradigmo, ki je svoj prostor ze
nasla v ucnih nacrtih za srednje sole oz. gimnazije.
Literatura:
Bahovec, Eva idr., 1999. Kurikulum za vrtce: predsolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana : Ministrstvo za solstvo in sport : Zavod RS za solstvo.
Even-Zohar, Itamar, 1990, 1997. Polysystem studies. V: Poetics Today: International Journal for Theory and Analysis of Literature and Communication 11/1 (1990): <http://www.tau.ac.il/~itamarez/works/books/ez-pss1990.pdf.>.
Dovic, Marijan, 2007: Slovenskipisatelj. Ljubljana: ZRC SAZU.
Kordigel Abesek, Metka, 2008. Didaktika mladinske knjizevnosti. Ljubljana: Zavod RS za solstvo in sport.
Kraker Vogel, Boza, 2004. Poglavja iz didaktike knjizevnosti. Ljubljana: DZS.
Kroflic, Robi idr., 2001. Otrok v vrtcu: prirocnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.
Poznanovic Jeezersek, Mojca, 2011. Ucni nacrt. Program osnovna sola. Slovenscina (E-vir). Avtorji posodobljenega ucnega nacrta Mojca Poznanovic Jezersek (et al). El. knjiga. Ljubljana : Ministrstvo za solstvo in sport: Zavod RS za solstvo. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/pr enovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf
