BESEDOTVORJE PRASLOVANSKEGA GLAGOLA V PRIMERJALNOJEZIKOSLOVNI LUČI Текст научной статьи по специальности «Языкознание и литературоведение»

Izvirni znanstveni clanki

BESEDOTVORJE PRASLOVANSKEGA GLAGOLA V PRIMERJALNOJEZIKOSLOVNI LUCI

Matej §ekli

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija

Key words: word formation, verb, Proto-Slavic, relative chronology, Indo-European dialectology.

Summary: In the article the word formation of Proto-Slavic verb is discussed from comparative-linguistic prospective. Word-formationally motivated verbal classes with typical infinitve suffixes (PSl. *-ng-, *-et/'a-, *-i-, *-a-, *-ov/'ev-a-) are compared with their parallels in other (ancient) Indo-European languages. On the basis of this external comparison the word-formational patterns of Proto-Slavic verb are grouped, according to their geographical distribution within Indo-European branches, in terms of relative chronology (Late-Proto-Indo-European, Non-Common-Indo-European, Proto-Balto-Slavic, Proto-Slavic).

0. Besedotvorno motivirani glagoli v praslovanscini

Besedotvorno se praslovanski (nesestavljeni) glagoli delijo na besedotvorno nemotivirane (netvorjene) in besedotvorno motivirane (tvorjene).

Besedotvorno nemotivirani (netvorjeni) glagoli znotraj jezikovnega sistema izkazujejo odsotnost besedotvornega predhodnika (tvorjeni so neposredno iz glagolskega korena) in prisotnost strukturalnega besedotvornega obrazila, ki ima strukturalni pomen (tj. nima ne besedotvornega ne slovnicnega kategorialnega pomena). To so netvorjeni izkorenski glagoli (psl. *nes-0-ti *nes-e-si, *pi-0-ti *pi-je-si (I), *glqd-a-ti *glqd-a-je-si (V/l), *or-a-ti *or-je-si (V/2), *bhr-a-ti *ber-e-si (V/3), *la-ja-ti *la-je-si (V/4), brezpriponski glagoli kot psl. *jed-0-ti *jed-0-si

(VII).

Besedotvorno motivirani (tvorjeni) glagoli znotraj jezikovnega sistema izkazujejo: a) odsotnost besedotvornega predhodnika (tvorjeni so neposredno iz glagolskega korena) in prisotnost nestrukturalnega besedotvornega obrazila, ki glagolu daje besedotvorni kategorialni pomen vrste glagolskega dejanja; to so tvorjeni izkorenski glagoli (psl. *di,x-nQ-ti *di>x-ne-si, *si,x-nQ-ti *si,x-ne-si (II), *bid-e1-ti *bi,d-i-si (III/2)); b) prisotnost besedotvornega predhodnika (pridevnik, nesestavljeni nedovrsni glagol), ki glagolu daje znotrajsistemsko besedotvorno motiviranost, in prisotnost nestrukturalnega besedotvornega obrazila, ki glagolu daje

besedotvorni kategorialni pomen vrste glagolskega dejanja; to so: izpiidevniski glagoli (deadjektivi) (psl. *zelen-é 1-ti *zelen-é1-je-si (III/1), *zelen-i-ti *zelen-i-si (IV), *star-a-ti *star-a-je-si (V/1), *mil-ov-a-ti *mil-u-je-si (VI)); izglagolski glagoli (deverbativi) (psl. *nos-i-ti *nos-i-si, *mor-i-ti *mir-i-si (IV), *ma-xa-ti *ma-xa-je-si (V/1)); c) prisotnost besedotvornega predhodnika (nesestavljeni ali sestavljeni dovrsni glagol), ki glagolu daje znotrajsistemsko besedotvorno motiviranost, in prisotnost nestrukturalnega besedotvornega obrazila, ki glagolu daje slovnicni kategorialni pomen nedovrsnosti; to so nesestavljeni in sestavljeni drugotni nedovrsni glagoli (iterativi-durativi) (psl. *pad-a-ti *pad-a-je-si (V/1), *jhm-a-ti *jem-je-si (V/2), *da-ja-ti *da-je-si (V/4), *kup-ov-a-ti *kup-u-je-si (VI)); c) prisotnost besedotvornega predhodnika (samostalnik), ki glagolu daje znotrajsistemsko besedotvorno motiviranost, in prisotnost besedotvornega obrazila, ki pa glagolu vedno ne daje jasno razvidnega besedotvornega kategorialnega pomena (pomen glagola je torej odvisen od leksikalnega pomena njegovega besedotvornega predhodnika); to so izsamostalniski glagoli (psl. *um-e¡-ti *um-e¡-je-si (III/1), *govor-i-ti govor-i-si(IV), *del-a-ti *del-a-je-si (V/1), *klevet-a-ti *klevet-je-si (V/2), *tbrg-ov-a-ti *tbrg-u-je-si (VI)).

Iz povedanega sledi, da imajo nedolocniske pripone psl. *-ng-, *-e1/'a-, *-i-, *-a-, *-ov/'ev-a- (z delno izjemo nedolocniske pripone psl. *-a-, ki ima lahko tudi strukturalni pomen) nestrukturalno besedotvorno funkcijo, tj. da imajo besedotvorni in/ali slovnicni kategorialni pomen.1

V nadaljevanju so besedotvorno motivirane skupine glagolov z znacilnimi nedolocniskimi priponami (z izjemo drugotnih nedovrsnih glagolov, ki so nastali v praslovanscini) primerjane z vzporednicami v drugih (starih) indoevropskih jezikih.2 Na osnovi te zunanje primerjave so pozno- in popraindoevropski besedotvorni vzorci glagola v praslovanscini razvrsceni relativnokronolosko (pozno praindoevropski, nesplosno indoevropski, prabaltoslovanski, praslovanski).

1 Besedotvorne in besedotvornopomenske znacilnosti praslovanskih (nesestavljenih) izpeljanih glagolov so s praslovanskega sinhrongega vidika natancneje obravnavane v Sekli 2011.

2 Primerjalno gradivo in njegove interpretacije so vzete iz primerjalnojezikoslovne literature, in sicer tako indoevropsticne (Brugmann 21916: 204-269, 273-336; Pokorny 1948-1959: passim;

LIV: passim; Meier-Brugger 22002: 168-173; Fortson 2004: 87-91) kot slavisticne (Vondrak 21924: 704-719; Nahtigal 21952: 78-84; Vaillant 1966: 223-259, 347-440; Slawski 1974: 4358; Arumaa 1985: 223-262; BomKOBHh 1990: 181-189; Matasovic 2008: 255-260) ter opisnih in zgodovinskih slovnic posameznih (starih) indoevropskih jezikov (Friedrich 1960: 79-106; Hoffoer, Melchert 2008: 173-179; Furlan 2008/2009; Thumb 31959: 262-273, 353-357; Rix 21992: 201-202, 209-211; Meiser 2006: 45-46, 185-196; Hempel 1966: 79-81; Krahe 1967: 98-100, 115-116; Stang 1942: 50-51, 138-140, 143-188; Forssman 2001: 193-208).

l. Praslovanski glagoli na *-nç-ti *-ne-si

Besedotvorno so to prvotno izkorenski glagoli z inkohativnim (stcsl. дъхнжти pf. 'dahniti' < psl. *dъx-nQ-ti 'dahniti') in fientivnim (stcsl. c+xn»™ ipf. 'sahniti, susiti se' < psl. *sъx-nQ-ti 'sahniti, susiti se') pomenom, drugotno pa tudi izimenski glagoli (csl. ecvtxN»™ pf. 'nasmehniti se' • ecväx+ 'nasmeh' < psl. *usmëx-nç-ti 'nasmehniti se' • Usmëx-ъ 'nasmeh').3

Oblikotvorno se delijo v dve skupini: a) glagoli s korenom na soglasnik (stcsl. двигижти, двигиж двигиеши 'premakniti, dvigniti' < psl. *dvig-nç-ti, *dvig-nç *dvig-ne-si 'dvigniti') tvorijo tvornopretekli deleznik na psl. *-1-ъ in trpnopretekli deleznik na psl. *-e-n-ъ (stcsl. двиглъ, движет, < psl. *dvig-l--ъ, *dviz-e-n-t) ter drugotne nedovrsnike na psl. *-a-ti *-(a-)je-si (stcsl. двиэлти, движж движеши 'premikati, dvigati' < psl. *dvij-a-ti, *dvizQ *dvizesi < *dvig-jQ *dvig-je-si 'dvigati'); b) glagoli s korenom na samoglasnik (stcsl. минжти, минж минеши 'preiti, mimo iti, miniti'< psl. *mi-nQ-ti, *mi-nQ *mi-ne-si 'miniti') imajo tvornopretekli deleznik na psl. *-п<-1-ъ in trpnopretekli deleznik na psl. *-nov-e-n-ъ (stcsl. линжлъ, лишовеич, < psl. mi-nQ-1-ъ, *mi-nov-e-n-b) ter drugotne nedovrsnike na psl. *-nov-a-ti *-nu-je-si (stcsl. миновлти, мин^к миие«ши 'minevati' < psl. *mi-nov-a-ti, *mi-nu-jQ *mi-nu-je-si 'minevati').4

l.l. Indoevropske vzporednice

Praslovanski glagoli na *-nç-ti *-ne-si imajo posredno zvezo s praindoevropskimi nosniskovponskimi brezpriponskimi sedanjiki.

Praindoevropski nosniskovponski brezpriponski sedanjiki izkazujejo nosnisko vpono v polni oziroma nicti prevojni stopnji *-né-/*-n-, ki je vnesena med predzadnji in zadnji soglasnik glagolske baze v nicti prevojni

3 Na osnovi nespl. sln. -ni-ti (sah-ni-ti), ki se tradicionalno razlaga kot posledica analogije na glagole na psl. *-i-ti *-i-si (Ramovs 1936: 179; Nahtigal 21952: 279-280), nespl. kajk., cak., stok. -ni-ti (sah-ni-ti) (Lencek 1984-1985), slez. polj. -ny-c (kfitnyc), nespl. gluz. (kulowsko narecje) -ny-c (hasnyc), nespl. plb. (Christian Hennig von Jessen) -në-t (vâtâknët, virgnët, voiknëtza psl. ^ъъАлдй, *\ътй, *vyknQti) nekateri za praslovanscino poleg nedolocniske pripone *-nç- rekonstruirajo tudi nedolocnisko pripono *-ny- (Schuster-Sewc 1977: 437-438; Andersen l999: 53-54).

4 Premena psl. *-nç- : *-nu-/*-nov- bi kazala na to, da je *çv nedolocniski priponi nastal iz prvotnega *u s sekundarno progresivno nazalizacijo v polozaju za *n ((st)csl. гNжcьNъ/гNecьNъ 'gnusen', ГNЖCИTи/гNeCИTИ, гижшдти/гиешлти cA 'gnusiti se'; мждити/медити 'obotavljati se'; иждити/иедити 'siliti', иждтли/илдтли 'nasilno, prisilno', ижждд/и<еждд 'sila, prisila', ижждьиъ/иеждьиъ 'nasilen' < *ggnQsьnъ/*gnusьnъ, *gnçsiti/gnusiti, *gnQsati/*gnusati *mQditi/*mucätr; *nQditi/*nuditi, *nQdьma/*nudьma, *nQda/*nudaa, *nQdьnъ/*nuЫnъ■; polj. wnuk/wnçk 'vnuk' < *vnukb/*vbQkb) (Endzelin l9l2; Stang l942: 56-57; Arumaa 1964: l3l-l32; Shevelov l964: 3l9-320; Vaillant l966: 230; Slawski 1974: 44).

stopnji: pie. *CeCC- ^ *CeC-ne-C-, *C0C-n-C-' (histerokineticni naglasno-prevojni tip). Glede na kakovost zadnjega soglasnika glagolske baze in posledicno odsotnost oziroma prisotnost nosniskega aglomerata (tj. nosniske vpone in zadnjega soglasnika glagolske baze v navidezno pripono) je mogoce lociti vec podtipov: a) pie. *-ne-C-/*-n-C-, tj. nosniska sedanjiska vpona *-ne-/*-n- pri glagolih na zapornik ali pripornik (sti. yunakti, yunjanti 'vpreci' < pie. *iu-ne-g-ti, *iu-n-g-enti • pie. *ieug- 'vpreci'): b) pie. *-ne-u-/*-n-u-, tj. nosniska sedanjiska vpona *-ne-/*-n- in *u kot izglasje glagolske baze (sti. spioti, sfnvanti 'slisati' < pie. *kl-ne-u-ti, *kl-n-u-enti

• pie. *kleu- 'slisati'); c) pie. *-ne-H-/*-n-H-, tj. nosniska sedanjiska vpona *-ne-/*-n- in *Hkot izglasje glagolske baze (sti. punt, punanti 'cistiti' < pie. *pu-ne-H-ti, *pu-n-H-enti • pie. *peuH- 'cistiti'; hom. gr. За/мгцл, Safivafisv < *да\тцл, *8avafisv 'krotim, obvladam' < pie. *dip-ne-h2-mi, *dip-n-h2-me- • pie. *demh2- 'krotiti, podrediti si'; at. gr. Svvafiai 'moci' < pie. *du-n-h2-moi • pie. *deuh2- 'dati skupaj'). Z reinterpretacijo praindoevropske nosniske sedanjiske vpone *-ne-/*-n- in izglasnega baznega soglasnika *-u- je najverjetneje ze v praindoevropscini prislo do osamosvojitve nosniske sedanjiske pripone *-neu-/*-nu- (sti. kfnoti, Iqnvainti 'poceti, narediti' < pie. k-neu-ti, k-nu-enti • pie. *ker-'(od)rezati'; at. gr. ravvrai, ravvvrai 'raztezati se' < pie. *tn-nu- • pie. *ten- 'raztezati se'; het. uarnuzi, uarnuuanzi 'zazgati' < pie. *ufH-neu/nu-

• pie. *uerH- 'biti vroc',5 pri cemer je prvotno prevojno razmerje ponekod nekoliko prenarejeno (gr. SsiKvojii, SsiTcvvfisv 'kazati' < *deik-nu-, *deik-nu- • *deik- 'kazati' z nadomenstitvijo prvotnega kvalitativnega nasprotja gr. *sv : *v s kvantitativnim nasprotjem gr. v : us podaljsavo po analogiji na tip gr. Savm Safivafisv).

Praindoevropski nosniskovponski brezpriponski sedanjik je najbolje ohranjen v indijscini in iranscini, medtem ko se v drugih indoevropskih vejah pojavlja vec inovacij. Mozne so posplositve ene od prevojnih stopenj nosniskega aglomerata v celoten spregatveni vzorec: a) *-n- (het. hamanki, hamankanzi 'privezati' < *Ъ2щ-л-£1- • pie. *h2emgh- 'vezati, stiskati, ozati'); b) *-ne-h2- (het. iskunahh- 'oznaciti' < *sku-ne-h2- • pie. *skeuh2-'drezati, suniti'; lat. ap-pello, ap-pellare 'prignati' < *pl-ne-h2- • pie. *pelh2- 'priblizevati se'). Najbolj razsirjena je tematizacija spregatvenega vzorca po analogiji na obliko tretje osebe mnozine: pie. *C0-n-C-e-nti ^ ie. j. *C0nC-e/o-: a) *CmC-e/o- (sti. vindati, vindanti 'najti' < *ui-n-d-e/o- : av. vinasti 'najti' < pie. *ui-ne-d-ti • pie. *ueid- 'zagledati'; lat. linquo, linquere 'pustiti' < *li-n-k-e/o- : sti. rinakti, rincainti 'zapustiti, prepustiti' <

5 Zaradi sovpada pie. *eu, *u > het. u iz spregatvenega vzorca het. uarnuzi, uarnuuanzi ni neposredno razvidno, ali se v njem ohranja prvotno prevojno razmerje ali pa je prislo do posplositve ene od prevojnih stopenj nosniske sedanjiske pripone.

pie. *li-né/n-ku- • pie. *leiku- 'zapustiti'; got. standan 'stati' : praet. stop, stvn. stantan 'stati' : praet. (Otfrid) stuat < *sth2-n- d e/o- • pie. *steh2-'postaviti se'; lit. svintù : sviësti 'postati svetel, zasijati' < *kui-n-t-e/o- • pie. *kueit- 'svetiti se, zareti'; stcsl. грАдж грАдеши 'priti' < psl. *grçdç *grçdesi 'priti' < *gri-n-d-e/o- • pie. *greid- 'korakati'); b) *-nH-e-(sti. pfnâti, pfnânti 'polniti' < *pl-n-h ¡-e/o- : sti. pfnSti, pfnânti < pie. *pl-né/n-h ¡- • pie. *pleh1- 'polniti se'; gr. Kâfivm 'trudim se' < *mvm< *kip-n-h2-e/o- • pie. *kemh2- 'postati truden, utruditi se'; lat. spernO, spernere 'zavrniti', pellO, pellere 'udariti, pognati' < *sp'f-n-H-e/o-, *pl-n-h2-e/o- • pie. *s_perH- 'brcniti', *pelh2- 'priblizevati se'; got. rinnan 'teci', stvn. rinnan 'teci' < *h3ri-n-H-e/o- • pie. *h3reiH- 'kipeti, valoviti, vrtinciti'; lit. aunù : aüti 'obuti' < *h2u-n-H-e- • pie. *h2euH- 'obuti'); c) *-nu-e/o- (gr. TÎvm< *TivFm 'placam' < i-nu-e/o- • pie. *kuei- 'opaziti'; lat. sternuO, sternuere 'kihati' < *pstf-nu-e/o- : gr. nrâpvvfiai 'kiham' < *pstf-nu- • pie. *pster- 'kihati').

Opazne so tudi osamosvojitve razlicnih (tematiziranih) nosniskih sedanjiskih aglomeratov kot samostojnih nosniskih sedanjiskih pripon: a) *-nH-e/o- > *-ne/o- (got. fraihnan 'vprasati' < *prek-ne/o- : praet. frah, frehum, part. praet. fraihans • pie. *prek- 'vprasati'; lit. einù 'grem' < *h1ei-ne/o- : inf. eiti • pie. *h1ei- 'iti'; stcsl. минж минеши 'miniti' < psl. *minç *minesi 'miniti' < *mei-ne/o- • pie. *mei- 'menjati'); b) *-ne-h2-> *-na- (got. af-lifnan 'preostati' < *lip-neh2- : bi-leiban 'ostati' • pie. *leip-'prilepiti se'; got. ga-qiunan 'oziveti' • qius 'ziv' < *gih3u-neh2- • pie. *gih3uos 'ziv'); c) *-ph2-e/o-, ki se dodaja nosniskovponjeni ali -nevponjeni osnovi (gr. Xiirnâvco 'zapustim' < *li-n-k-nh2-e/o- • pie. *leikk- 'zapustiti'; gr. àfiaprâvm 'motim se' < *h2mft-nh2-e/o- • pie. *h2mert- 'motiti se'). Manj razsirjenje so kontaminacije razlicnih nosniskih sedanjiskih aglomeratov, na primer tipa *-C-ne-n-C- tj. sestevek polne in nicte prevojne stopnje nosniske vpone (het. harnikzi, harninkanzi 'uniciti' < *h3f-ne-n-g-, tj. kavzativ k het. harakzi, harkanzi'umreti, propasti' < *h3fg-

• pie. *h3erg- 'umreti').

1.2. Spremembe v praslovanscini

Praslovanska sedanjiska pripona *-ne- je podobno kot v drugih indoevropskih jezikih nastala s tematizacijo nosniskovponskih brezpriponskih sedanjikov tipa *-nH-e/o- (tip sti. pfnâti, gr. m^vm, lat. spernO, pellO, got. rinnan, stvn. rinnan, lit. aunù) in posledicno z njeno osamosvojitvijo (tip got. fraihnan, lit. einù), tj. psl. *mi-ne-si • *mei-ne-

• pie. *mei- 'menjati'. Praslovansko nedolocnisko pripono *-nç- je mogoce izvajati iz vec izhodisc, in sicer so to: a) sedanjiska pripona praindoevropskega sedanjika na *-neu-, na nekdanjo prisotnost katerega bi v

slovanscini kazali delezniki tipa psl. *mi-nov-e-n-b in drugotni nedovrsniki tipa psl. *mi-nov-a-ti ^ *mei-neu-pie. *mei- 'menjati' (tip sti. kpnótí), pri cemer naj bi v polozaju za *n prislo do drugotne nazalizacije *u v sedanjiski priponi ( *-neu- > *-nou- > *-nu- > *-nç-); b) druge teoreticne moznosti zajemajo tvorbe, tipolosko podobne izpricanim novotvorbam v drugih indoevropskih jezikih, ki bi v praslovanscini po glasovnih spremembah dali izpricano glasovje, na primer *-nu-n-, *-neh2-n-, *-nl}2-n-> *-nç- (tip het. harnikziharninkanzi).6

Ceprav imajo nekateri praslovanski nosniskopriponski sedanjiki vzporednice v indoevropskih nosniskovponskih sedanjikih, niso neposredni kontinuanti praindoevropskih nosniskovponskih sedanjikov, saj v praslovanscini ne izkazujejo nosniske vpone, temvec nosnisko pripono (csl. пь\нжти, пьхнеши 'teptati' < psl. *pbx-nç-ti, *pbx-ne-si 'pahniti' < *pis-ne/o- : sti. pinásti, pimsánti 'zmeckati, zmleti', lat. pmsö, pmsere 'steptati, zdrobiti' ^ pie. *pi-né/n-s- ^ *peis- 'zmeckati, zdrobiti'; csl. мъкнжти, мъкнеши 'makniti' < psl. *mbk-nç-ti, *mbk-ne-si 'makniti' < *muk-ne/o- : sti. muñcáti, muñcánti 'resiti, osvoboditi', lat. e-mungö, -mungere 'usekniti se, prevarati', lit. munkù : mùkti 'iztrgati se, uiti' ^ pie. *mu-né/n-k- ^ *meuk- 'odvezati, odloziti'), kar pomeni, da so nastali sekundarno, najverjetneje iz ene od prevojnih stopenj (nicte ali polne) aoristove osnove. Na to, da gre za praslovansko inovacijo, bi kazali tudi tisti praslovanski nosniskopriponski sedanjiki, ki nimajo vzporednic v indoevropskih nosniskovponskih sedanjikih (stcsl. дъ\нжти pf. 'dahniti', гънжти 'zganiti, premakniti' < psl. *dbx-nç-ti 'dahniti', *gbb-nç-ti 'zganiti'), saj gre za inovacije v posameznih indoevropskih vejah (tipa got. fraíhnan), pri cemer praslovanscina izkazuje delne vzporednice v germanscini (stcsl. прильнжти, прильнеши 'prilepiti se' < psl. *pri-lbp-nç-ti, *pri-lbp-ne-si 'prilepiti se' < *lip-neu-, *lip-ne/o-, got. af-lifnan 'preostati' < *lip-neh2pie. *leip- 'prilepiti se').

Do inovacije je nejverjetneje prislo najprej v sedanjiku (lp-ne/o-) in sele nato tudi v nedolocniku (*lip-neu-). Znotrajsistemsko bi na to kazali praslovanski glagoli z nicto nedolocnisko pripono in s sedanjisko pripono psl. *-ne-, in sicer s korenom tako na samoglasnik ((st)csl. стдти, стлнж стднеши 'vstati, postaviti se', д"Ьти, д"Ьнж д"Ьнеши 'poloziti, postaviti, vtakniti, narediti' < psl. *sta-ti, *sta-nç *sta-ne-si 'vstati', *dë-ti, *dë-nç *dë-ne-si 'deti, poloziti, postaviti') kot tudi na soglasnik, natancneje

6 Praslovanska nedolocniska pripona *-ny- naj bi nastala iz izhodiscnega *-nü-, tj. podaljsane nicte prevojne stopnje (vzporednica z gr. SsÍKvBfii) praindoevropske nosniske pripone *-neu-, medtem ko naj bi praslovanska nedolocniska pripona *-nç- nastala bodisi po analogiji z naplastitvijo sedanjiske nosniske vpone *-n- na izhodiscno *-nü- bodisi glasovno po sekundarni progresivni nazalizaciji *-nü-> *-n i> *-nç-(Andersen l999: 53-54).

mehkonebnik (stok. dici poleg dignuti, dignes 'dvigniti', maci poleg maknuti, maknes 'premakniti', sticipoleg stignuti, stignes 'dohiteti, doseci, dospeti' • psl. *dviti< *dvig-ti, *dvig-ne-si, *гпъй< *mъk-ti, *mъk-ne-si, *stiti< *stig-ti, *stig-ne-si). Pri slednjih je v slovanscini v zgodovinski dobi (ze v stari cerkveni slovanscini) opaziti prehajanje med glagole na *-nQ-ti *-ne-si, na starejsi pregibalni vzorec pa kazejo oblike nedolocniske osnove (stcsl. двиглъ, движенч : минжлч, миновенч < psl. *dvig-l--ъ, *dviz-e-n-ъ : mi-nQ-1-ъ, *mi-nov-e-n-b). Zunajsistemsko bi na to kazala vecja zemljepisna razsirjenost (in posledicna vecja starost) sedanjiske pripone *-ne- v drugih indoevropskih jezikih.

2. Praslovanski glagoli na *-ël/'a-ti *-ël/'a-je-si

Besedotvorno gre za izimenske glagole, in sicer neprehodne izpridevniske glagole s stativnim, tj. fientivno-esivnim pomenom ((st)csl. Еогдт"Ьти 'bogateti', евождти 'biti ubog' • вогдтъ 'bogat', евогъ 'ubog, reven' < psl. *bogat-ë-ti 'bogateti', *uboz-a-ti 'biti ubog' • bogat-ъ 'bogat', ubog-ъ 'ubog, reven') in izsamostalniske glagole (stcsl. ел^ти 'umeti, znati, moci', мешдти 'poslusati' • 'pamet, razum', moyx+

'sluh; usesa; vest, novica' < psl. *um-ë-ti 'umeti', *slus-a-ti 'poslusati' • *шп-ъ 'um', *slux-ъ 'sluh').

Neprehodni deadjektivi s stativnim pomenom imajo oblikovne vzporednice v indoevropskih neprehodnih deadjektivih s stativnim pomenom, izpeljanih s priponskim obrazilom pie. *-e-hl- + *-ie- iz pridevnikov z osnovo na pie. *-e/o- (lat. albeo, albere 'biti bel, beliti se' • albus 'bel'; got. fuljan 'gniti' • fuls 'gnil', stvn. fulen 'gniti' • ful 'gnil';7 lit. seneti, seneju 'starati se' • sënas 'star'; stcsl. вогдт"Ьти, вогдтЬкши 'bogateti' • вогдтъ 'bogat').8 Ta besedotvorni vzorec je nastal preko popraindoevropske tematizacije praindoevropskih atematskih deadjektivov, izpeljanih s priponskim obrazilom pie. *-hl- iz pridevnikov z osnovo na *-e/o- (het. marse- 'biti nepristen' • marsas 'nepristen' < pie. *mfse-h *mfse/o-), s sedanjisko pripono pie. *-ie-.

Desubstantivi imajo oblikovne vzporednice v indoevropskih izsamostalniskih glagolih, izpeljanih s priponskim obrazilom *-e-hl-ie- iz samostalnikov razlicnih osnov (lat. frondeo, frondere 'zeleneti' • frons frondis 'list, listje'; got. saúrgan 'skrbeti' • saúrga 'skrb', stvn. sorgen 'skrbeti' • sorga 'skrb'; lit. akmeneti, akmeneju 'okamenevati' • akmuö akmeñs 'kamen'; stcsl. ем^ти, ем^кши 'umeti, znati, moci' •

7 V germanscini se tovrstne tvorbe pojavljajo tudi s faktitivnim pomenom (got. arman 'usmiliti se' • arms 'ubog', stvn. ir-b-armen 'usmiliti se' • arm 'ubog').

8 Sem morda sodi tudi sti. sanayánt- 'prisoten od starosti' • sánah 'star' = lit. seneti, seneju 'starati se' • sënas 'star'.

'pamet, razum'), kar pa so drugotne tvorbe, prvotno najverjetneje iz samostalnikov z osnovo na pie. *-e/o- po prenosu izpridevniskega besedotvornega vzorca na samostalnike. Drugo moznost primerjave ponujajo indoevropski denominativi na *-e-ie-, ki so izpeljani iz pridevnikov in samostalnikov z osnovo na *-e/o- in ki izkazujejo *-e- kot podaljsavo osnovinskega samoglasnika *-e- ne povsem jasnega izvora (v grscini se podaljsava pojavlja samo v nesedanjiskih osnovah: gr. ¿(piXr/oa 'vzljubil sem' < *-ë-s-tn • (piXoç 'rad, ljub').

3. Praslovanski glagoli na *-ë1/'a-ti *-i-si

Besedotvorno so to po vecini izkorenski esivi (stcsl. бъд"Ьти ipf.

'bedeti', мльчлти ipf. 'molcati' (rus. молчать) < psl. *Ьъ0-ё-й 'bedeti', *mblc-a-ti 'molcati').

3.1. Indoevropske vzporednice

Praslovanski glagoli tipa psl. *Ьъс1ёй imajo oblikovne vzporednice v praindoevropskih izkorenskih stanjskih glagolih, izpeljanih s priponskim obrazilom pie. *-eh1-ie- (lat. rubeö, rubere 'biti rdec', stir. ruidid 'rdec je', stvn. roten 'rdeti', lit. rudéti 'rdeti', stcsl. ръд"Ьти ca 'rdeti' • *rud-eshiié-

• pie. *reud - 'narediti rdece'). Tradicionalno gledano so to praindoevropski stativi, ki so imeli priponsko obrazilo *-eh1- ter so se spregali brezpriponsko (3sg praes. *-eh1-ti) ali priponsko (3sg praes. *-ehj-ie-ti). Po novejsih spoznanjih naj bi se stativi delili na dve podvrsti, ki sta se razlikovali tako oblikovno kot pomensko: a) praindoevropski fientivi so imeli pomen zacetek stanja (»Eintritt des Subjekts in einen neuen Zustand«), zgradba je bila pie. *C0C-éh1-/*C0C-h1-/, tj. histerokineticna atematska spregatev (stcsl. мьн^ 'menil je, mislil je', (lit. minéjo 'omenil je, spomnil se je' izkazuje tematizacijo), gr. ¿цауцу 'norel sem' • pie. *mn-ähZ-h- • *men- 'misliti'; stcsl. прильп^ 'oprijel se je, prilepil se je'

• pie. *lip-Shi/hi- • pie. *leip- 'drzati se, biti prilepljen'); b) praindoevropski esivi so imeli pomen dosezeno stanje (brez poudarka na zacetku stanja) (»Zustand des Subjekts (im Unterschied zum Perfekt [...] ohne Betonung des Eintretens in den Zustand)«), zgradba je bila pie. *C0C-h1ié-, tj. oksitornirana tematska spregatev z zlozenim priponskim obrazilom *-h]-ié-, ki je nastalo z izpeljavo fientivnega obrazila

j-'z obrazilom *-ié- (stcsl. ръждж ca 'rdim', lit. rudiù 'rjavim', stvn. rotet 'rdec je, rdeckasto se lesketa', lat. rubere 'biti rdec', stir. ruidid 'rdec je' • pie. *rucd-h^é- • *reud- 'narediti rdece'; stcsl. мьн№ 'menim, mislim', lit. miniù 'omenim, spomnim se', got. munaip 'spominjam se', stvn. ßr-monet 'obsoja; zanicuje, ravnodusen je'; stcsl. прильплж 'oprimem se, prilepim se', got. libaip 'zivi', stvn. lebet 'zivi', toh.

B lipetär 'ostaja, preostaja' • pie. *lip-h1ié- • *leip- 'drzati se, biti prilepljen') (LIV 22001: 25; Meier-Brügger 820 02: 175).9

3.2. Spremembe v praslovanscini

V praslovanscini se je fientiv torej podobno kot v grscini ohranil kot aorist, saj je fientivni pomen zacetka stanja blizu aoristnemu pomenu dovrsenega dejanja (*'zacenja se oprijemati, zacenja biti prilepljen' ^ *'oprijel se je, prilepil se je'), medtem ko se esiv ohrani kot sedanjik, saj je esivni pomen dosezenega stanja blizu sedanjiskemu pomenu trajajocega stanja (stcsl. прильп-Ь 'oprijel se je, prilepil se je', въдЬ 'zacel je biti zbujen, zacel je bedeti', мьнЬ 'menil je, mislil je' < pie. *lip-éh1-, *bud-éh1-, *mn-éh1- : stcsl. прильплж 'oprimem se, prilepim se', въждж 'bedim', мьнж 'menim, mislim' < pie. *lip-h1ié-, *bud-h1ié-, *mn-h¡jé-).w Na ta nacin je v praslovanscini oblikovno mogoce pojasniti samo obliko prve osebe ednine sedanjika, medtem ko ostale sedanjiske oblike izkazujejo prehod med glagole na psl. *-i-si.11

4. Praslovanski glagoli na *-i-ti *-i-si

Besedotvorno gre za izglagolske glagole z iterativnim (stcsl. носити 'nositi' : нести 'nesti' < psl. *nos-i-ti 'nositi' : *nes-ti 'nesti'; stcsl. грдвити 'grabiti' (rus. грабить) : грети 'veslati, grebsti' < psl. *grab-i-ti 'grabiti' : *greb-ti 'grebsti') in kavzativnim ((st)csl. морити 'moriti' : мрЬти 'umirati' (rus. мереть) < psl. *mor-i-ti'moriti' : *mer-ti'mreti, umirati'; stcsl. слдити 'saditi' : с-Ьд-Ьти 'sedeti' (ces. sedët) < psl. *sad-i-ti 'saditi' : *sëd-ë-ti, *sed-ë-ti 'sedeti') pomenom ter za izimenske glagole, in sicer izpridevniske (stcsl. вЬлити 'beliti' • в-Ьлъ 'bel' < psl. *bël-i-ti 'beliti', tj. 'narediti belo' • psl. bël-ъ 'bel') in izsamostalniske (stcsl. хкллити 'hvaliti, slaviti' • Хвллл 'hvala; slava, slavljenje; zahvala' < psl. *xval-i-ti 'hvaliti' • *xval-a 'hvala').

4.1. Indoevropske vzporednice

Praslovanski glagoli na *-i-ti *-i-si imajo delna oblikovna izhodisca v praindoevropskih iterativih in kavzativih na *-éie/o- ter praindoevropskih denominativih na *-i-ié/6- in *-e-ié/6-.

9 Predstavljena oblikovna in pomenska delitev praindoevropskih stativov ni splosno sprejeta (Matasovic 2008: 259).

10 Pri korenih na zvocnik je prislo do posplositve odraza zlogotvornega zvocnika iz prvotnih oblik esiva v prvotne oblike fientiva (pie. *mn-h1i6- > stcsl. mmzœ ^ pie. *mn-éh¡- > stcsl. мьнЬ).

11 Baltscina pri glagolih tega tipa v sedanjiku izkazuje sedanjisko pripono *-i- (lit. rùdi).

Praindoevropski iterativi in kavzativi na *-é-ie/o- so bili znacilni za pozno praindoevropscino ter so zelo pogostni in produktivni v posameznih indoevropskih vejah. Rekonstruirati je mogoce dva besedotvorna tipa: a) pie. *CoC-éie/o-, tj. nenaglasena o--evska prevojna stopnja korena in naglasena sedanjiska pripona *-éie/o- (iterativi: gr. (popéco 'nosim okrog', noréofiai 'letam okrog'; lat. spondere 'svecano obljubiti, zavezati se, obvezati se', tondere 'strici'; stcsl. носити, носиши 'nositi'; kavzativi: het. uassezzi 'oblâci'; sti. bodhàyati 'zbudi', mânâyati 'spostuje, ceni', vâsâyati 'oblâci'; gr. (poßém 'prepodim; plasim, strasim'; lat. docere 'uciti', monere 'opominjati', torrere 'susiti'; got. satjan 'postaviti, posaditi' : sitan 'sedeti'; csl. морити, мориши 'moriti'); b) pie. *CoC-ie/o-, tj. naglasena podaljsana o--evska prevojna stopnja korena in nenaglasena sedanjiska pripona *-ie/o-(iterativi: gr. TcœXéofai 'pogosto hodim, zahajam', stcsl. грлвити, грлвиши 'grabiti'; kavzativi: sti. svâpàyati 'uspava', lat. söpiö 'uspavam', lit. rôdyti 'kazati', stcsl. слдити, сддиши 'saditi'). V posameznih indoevropskih jezikih je lahko prislo do posplositve enega od priponskih obrazil (v praslovanscini pie. *-éie/o-).

Praindoevropski denominativi na *-i-ié/ô- so prvotno izpeljanke z izimenskim priponskim obrazilom *-ié/ô- iz imenskih osnov na pie. *-éi-/*-i- (sti. kavïyâti 'ravna kot modrec' • kavfh 'modrec';12 gr. firiTiofiai 'snujem; posvetujem se' < *-i-ie/o- • hom. ffjnç 'razum, pamet; svet, nacrt'; lat. finiö, fînire 'koncati' • finis 'konec'; got. dailjan, stvn. teilen 'deliti' • got. dails (daili-) 'del', stvn. teil 'del'; lit. dalyti, dalija 'deliti' • dalis 'del'; stcsl. чьстити, чьстиши 'castiti', гостити, гостиши 'gostiti' • чьсть 'castiti', гость 'gost' < pie. *-i-ie/io-*-éi-/*-i-). Slovansko gradivo se z baltskim ujema v nedolocniku, ne pa tudi v sedanjiku. Baltska in slovanska dolzina v nedolocniku ima vzporednico v italscini in grscini (v nesedanjiskih osnovah gr. fnr'-),13 pri cemer gre pri *-l- za podaljsavo osnovinskega samoglasnika *-i- ne povsem jasnega izvora.14

Praindoevropski denominativi na *-e-ié/ô- so prvotno izpeljanke z izimenskim priponskim obrazilom *-ié/ô- iz imenskih osnov na *-e/o- (sti.

12 V vedski stari indijscim se pojavljata prosti dvojnici -i-yâ- s kracino in -î-yâ- z dolzino, medtem ko se je v klasicni stari indijscini posplosila dvojnica -i-yâ- z dolzino. Razvrstitev dvojnic prvotno ni prosta, temvec je posledica razlicnih besedotvornih podstav: a) osnove na pie. *-éi-/*-i- imajo priponsko obrazilo -i-yâ- s kracino (sti. janiyâti 'zeli zeno' • jânih 'zena, soproga'); b) osnove na pie. *-ih2-/*-iéh2- imajo priponsko obrazilo -i-yâ- z dolzino (sti. jamyâti 'zeli zeno' • jâni"'zena, soproga').

13 Vzporedni tvorbi v stari indijscini in grscini poznajo tudi izpeljanke iz osnov na *-éu/u- (sti. satrôyâti 'ravna sovrazno' • sâtruh 'sovraznik'; gr. 8акрба 'jocem' • 8йкрю 'solza' < pie. *-û-ié/ô*-u-).

14 Mozna razlaga podaljsave samoglasnika je dodatna izpeljeva s pie. *Hpo vzoru glagolov na *-e-h2- (prim. razdelek 6), torej pie. *-i-H-ié/ô-, *-u-H-ié/ô-.

devayâti 'biti pobozen' — devâh 'bog'; gr. (piMco 'rad imam, ljubim' — (piXoç 'prijatelj'; got. laistjan 'slediti' — laists 'sled', stvn. leisten 'slediti, izpolniti' — leist 'sled'; got. hailjan 'zdraviti, celiti' — hails 'cel, zdrav', stvn. heilen 'zdraviti, celiti' — heil 'cel, zdrav', stcsl. ц-Ьлити, цЬлиши 'celiti, zdraviti' — ц-Ьлъ 'cel, ves' < pie. *-e-ié/6- — *-e/o-).

4.2. Spremembe v praslovanscini

Oblikovno razlikovanje med odrazi praindoevropskih iterativov in kavzativov na *-éie/o- na eni ter indoevropskih denominativov na *-i-ié/6-in *-e-ié/6- na drugi strani v praslovanscini ni ohranjeno. Tako iterativi in kavzativi kot denominativi namrec izkazujejo iste oblikovne in naglasne znacilnosti. Praslovanska akutirana nedolocniska pripona psl. *-ï- (sln. nositi, nstok. nositi, cak. nosït, rus. носить < psl. *nosïti) z oblikovno vzporednico v baltski akutirani nedolocniski priponi pblt. *-!- (lit. nasyti 'nositi' < pblt. *nasTteî) ima svoje izhodisce verjetno v indoevropskem *-i-+ *-H-, kar je prabaltoslovanska inovacija, nastala z naplastitvijo *-H- (po vzoru stativov na *-eh1- in denominativov na *-eh2-) na osnove na *-i-. Praslovanska neakutirana sedanjiska pripona psl. *-î- (sln. nosis nosite, nstok. nosis nosite, cak. nosis nosite, rus. носишь носите < psl. *nosisi *nosite < *nosisi *nosite = *nosîsi *nosîte) ima svoje izhodisce najverjetneje v priponi praindoevropskih iterativov in kavzativov na *-éie/o- (na to bi kazal cirkumfleksni tonem v praslovanscini, denominativni priponi *-iié/6- in *-eié/6- bi v praslovanscini po konktrakciji najverjetneje dali akutski tonem) z ne povsem jasno kontrakcijo oziroma haplologijo v praslovanscini.15

15 Nedolocniska pripona tako v slovanscini kot v baltscim izkazuje akutski tonem (psl. *nosïti, lit. nasyti), kar kaze na indoevropsko dolzino nekontrakcijskega nastanka, medtem ko sedanjiska pripona v slovanscini izkazuje neakutski tonem (psl. *1Ю818ь *nositê), kar bi kazalo na dolzino kontrakcij skega nastanka.

5. Praslovanski glagoli na *-a-ti *-je-si

Ob nemotiviranih izkorenskih glagolih s korenom na soglasnik (stcsl. пьслти, пишж пишеши ipf. 'pisati' < psl. *pьs-a-ti, *pisç *pisesi < *pis-jç *pis-je-si 'pisati') in posamicnih iterativov (stcsl. имлти, кмлж кмлкши ipf. 'jemati' : •ти, имж имеши pf. 'prijeti, zgrabiti, ujeti' < psl. ^ып-a-ti, *jemlQ *jemlesi < *jem-jQ *jem-je-si 'jemati' : *jç-ti, *'ып-ç *'ып-e-si 'prijeti, zgrabiti, ujeti') so glagoli tega tipa besedotvorno redkeje tudi izimenski, in sicer izsamostalniski (stcsl. гллголлти, глдголкши 'govoriti, praviti', клеветдти, клевештеши 'klevetati' — гллголъ 'beseda, govor, glas', клеветд 'kleveta' < psl. *golgol-a-ti, *golgolesi < *golgol-je-si 'govoriti, praviti', *klevet-a-ti, *klevetesi < *klevet-je-si 'klevetati' — golgol-ъ 'govor', *klevet-a 'kleveta').

Praslovanski izimenski glagoli s sedanjisko pripono psl. *-je- imajo oblikovne vzporednice v poznopraindoevropskih izimenskih glagolih, izpeljanih iz imenskih osnov na pie. *-e/o- s pomocjo izimenskega priponskega obrazila pie. *-ié/6-, ki je bilo enakozvocno s priponskim obrazilom za tvorbo izkorenskih glagolov (sti. pftanyâti 'napasti' — pftanam 'vojska, armada', gr. âyy£ÛAm< *âfYéÀjm 'sporocam' — аууеХод 'sel, poslanec', got. laugnjan, stvn. louganen 'zanikati' — stvn. lougan 'zanikanje', lit. kyburti, kyburiu 'cepetati' — samostalnik na -uras, stcsl. гллголлти, гллголкши 'govoriti, praviti' — гллголъ 'beseda, govor, glas' < pie. *-ié/6- — *-e/o--. Tovrstna tvorba je nastala s posplositvijo pripone *-ié/6-, ki se prvotno pojavlja pri izpeljavi izimenskih glagolov iz praindoevropskih osnov na soglasnik (het. lamniiazzi 'imenuje' — laman lamnas 'ime', sti. namasyâti 'casti' — nâmah nâmasah 'cascenje', gr. теЛеш < *TsXéqjœ 'koncati' — теЯод tsàovç < *теЯод *t£À£<joç 'konec', lat. fulguriO, fulgurere 'bliskati se' — fulgur fulguris 'blisk', got. namnjan 'imenovati' — namo namins 'ime', stvn. nennen < nemnen 'imenovati' — namo namen 'ime' < pie. *-C-ié/i6- — *-C-), na gole osnove brez *-e/o-}b Nedolocniska pripona psl. *-a- je praslovanska inovacija glagolov s sedanjikom na psl. *-e-, *-je-.17

16 Vzrok za posplositev pripone pie. *-ié/6- s soglasniskih na tematske osnove so bile dvojne motivacije izimenskih glagolov (sti. târuh târasah 'premoc', târasah 'premagovalec'; gr. (pvXaÇ qrvlaKoç, (pvlaKoç 'cuvaj') (Brugmann 21916: 208-210, 218-219).

17 Da je nedolocniska pripona psl. *-a- pri glagolih s sedanjisko pripono psl. *-je- praslovanska inovacija, je razvidno zunajsistemsko, baltske vzporednice tovrstnih praslovanskih glagolov namrec izkazujejo nicto nedolocnisko pripono (stcsl. пьслти, пишж пишеши 'pisati' : lit. piësti, piësia 'delati crte z ogljem, pisati, slikati', лизлти лижж лижеши 'lizati' : lit. liëzti, liëzia 'lizati').

б. Praslovanski glagoli na *-a-ti *-a-je-si

Poleg drugotnih nedovrsnih glagolov z iterativno-durativnim pomenom ((st)csl. пдддти ipf. 'padati', п^штдти ipf. 'puscati, izpuscati', пожирдти ipf. 'pozirati', е^^вдти ipf. 'umivati' : пдcти pf. 'pasti', п^тити pf. 'pustiti, izpustiti', пожр-Ьти pf. 'pozreti' (lit. gerti 'piti'), ^м^ти pf. 'umiti'

< psl. *pad-a-ti 'padati', *puscati < *pust-j-a-ti 'puscati', *po-zir-a-ti 'pozirati', *u-my-va-ti 'umivati' : *pasti < *pad-ti 'pasti', *pust-i-ti 'pustiti', *po-zer-ti 'pozreti', *u-my-ti 'umiti') so tovrstni glagoli besedotvorno redkeje tudi izimenski, in sicer izsamostalniski (stcsl. дЬлдти 'delati', игрдти 'igrati se, zabavati se' ^ д-Ьло 'delo', игрд 'igra, zabava, ples' (ces. hra) < psl. *dël-a-ti 'delati', *jbgr-a-ti 'igrati' ^ *dël-o 'delo', *jbgr-a 'igra') in izpridevniski (stcsl. стдрдти ca 'starati se' ^ cтдръ 'star'

< psl. *star-a-ti sç 'starati se' ^ *star-b 'star'), ter intenzivi (stcsl. мд\дти 'mahati' : мдгати 'majati' < psl. *ma-xa-ti 'mahati' : *ma-ja-ti 'majati').

Praslovanski glagoli na *-a-ti *-a-je-si imajo popolna oziroma delna oblikovna izhodisca v praindoevropskih desubstantivih na *-в-112-1в/а- in deadjektivih na *-h2- ter oblikovne vzporednice v indoevropskih denominativih na *-ö-ie/o-.

Praindoevropski desubstantivi na *-eh2-ie/o- so se izpeljevali iz samostalnikov z osnovo na *-eh2- (sti. pftanayáti 'isce prepir' ^ p¡íaná 'boj', gr. ri/iàm 'castim' ^ тщг! 'cast', lat. cürare 'skrbeti' ^ cüra 'skrb', got. salbön 'mazati' ^ salbons 'mazilo', stvn. salbön 'mazati' ^ salba 'mazilo', lit. vagóti, vagóju 'delati brazde' ^ vagà 'brazda', stcsl. игрдти, игрдкши 'igrati se, zabavati se' ^ игрд 'igra, zabava, ples' < pie. *-eh2-ie/o-^ *-eh2-- in z osnovo na *-e/o- (lat. dönare 'podariti' ^ dönum 'dar, darilo', got. fskön 'ribariti' ^ fisks 'riba', stvn. fskön 'ribariti' ^ fisk 'riba', lit. kartóti, kartóju 'ponavljati' ^ kaftas 'krat', stcsl. дЬлдти, дЬлдк ши 'delati' ^ д-Ьло 'delo' < pie. *-e-h2-ie/o- ^ *-e/o-- ter so imeli prvotno priponski sedanjik. Izhodisce tvorbe so bili izsamostalniski glagoli, izpeljani z izsamostalniskim priponskim obrazilom pie. *-ie/o- iz samostalnikov zenskega spola na *-eh2- oziroma iz skupnih samostalnikov (kolektivov) na *-e-h2- k samostalnikom z osnovo na *-e/o-.18

Praindoevropski deadjektivi (faktitivi) na *-h2- so se izpeljevali iz pridevnikov z osnovo na *-e/o- (het. neuahh- ^ het. neua- 'nov', lat. navö, novare 'obnoviti, izumiti' ^ novus 'nov', stir. móraim 'povecati' ^ mór 'velik' < pie. *-eh2- ^ *-e-h2- ^ *-e/o-) ter so prvotno imeli brezpriponski

18 Prvotni kolektiv je na primer stcsl. ногд 'noga' < psl. *noga 'noga', lit. nagà 'kopito' < pie.

*h3nog-e-h2 'nohtovje' ^ ■зо^-вю- 'noht' (> lit. nagas 'noht, krempelj', sti. nakháh/ nakhám 'noht, krempelj') ^ hnog-u-ti-s (> psl. *nagbtb 'noht' > stcsl. ног+ть 'noht', lit. nagùtis, stpr. nagutis 'noht na prstu roke') (Bezlaj 1982: 226; Snoj 22003: 449).

sedanjik.19 V vecini indoevropskih vej je kasneje prislo do tematizacije prvotnega sedanjiskega spregatvenega vzorca, tako tudi v praslovanscini (psl. *star-a-je-sisç 'staras se').

Indoevropski denominativi na *-ö-ie- so se izpeljevali iz pridevnikov in samostalnikov z osnovo na *-e/o-: a) deadjektivi (gr. ôr)Xôco 'razodevam, pojasnjujem, odkrivam' • ôfj/Loç 'viden, ociten, jasen', lat. aegrotus 'bolan'

• *aegrore, tj. prvotni deleznik na *-o-to-s glagolov na *-o-, lit. baltúoti, baltúoju 'beliti' • báltas 'bel', csl. вpъздти, вpъздкши 'hiteti' • ,p+3+ 'hiter' < *-ö-ie- • *-o-); b) desubstantivi (gr. ôov/ôco 'zasuznjujem' • ôov/oç 'suzenj', lit. sapnúoti, sapnúoju 'sanjati' • sapnas 'sanje', stcsl. д-Ьлдти, д-Ьлдкши 'delati' • д-Ьло 'delo' < *-ö-ie- • *-o-). Pri *-o- gre za podaljsavo osnovinskega samoglasnika *-o- ne povsem jasnega izvora (v grscini se podaljsava pojavlja samo v nesedanjiskih osnovah: gr. Éôov/cooa 'zasuznjil sem' < *-o-s-ip).2f>

Zaradi sovpada indoevropskih *ä in *o v praslovanski *a (in v pragermanski *o) v slovanscini (in v germanscini) ni mogoce z zanesljivostjo ugovotoviti indoevropskega vira. Besedotvorni tip stcsl. д"Ьлдти • д"Ьло (kot got. fiskon • fisks, stvn. fiskon • fisk) je tako mogoce vzporejati tako s tipom lit. kartóti • kañtas kot s tipom lit. sapnúoti

• sapnas. Mesanje obeh tipov je opazno tudi v baltscini (lit. lapóti/lapúoti 'postati list' • lapas 'list').

7. Praslovanski glagoli na *-ov/'ev-a-ti *-u-je-si

Poleg drugotnih nedovrsnih glagolov z iterativno-durativnim pomenom (stcsl. кеповдти ipf. 'kupovati', миновдти ipf. 'minevati' : к^пити pf. 'kupiti', минжти pf. 'preiti, mimo iti, miniti' < psl. *kup-ov-a-ti 'kupovati', mi-nov-a-ti 'minevati' : *kup-i-ti 'kupiti', *mi-nQ-ti 'miniti') so tovrstni glagoli tudi izimenski, in sicer tako izpridevniski (stcsl. pддовдти ca ipf. 'veseliti se' • pддъ 'vesel, rad' < psl. *rad-ov-a-ti sç 'veseliti se' • rd-ъ 'vesel, rad') kot izsamostalniski (stcsl. ддpовдти ipf./pf. 'darovati' • ддpъ 'dar, darilo' < psl. *dar-ov-a-ti 'darovati' • *dar-ъ 'dar').

Praslovanski glagoli na *-ov/'ev-a-ti *-u-je-si imajo oblikovne vzporednice v baltskih desubstantivih na *-eu-ie/o- (lit. tarnáuti, tamáuju 'sluziti', keliáuti, keliáuju 'potovati' • tañnas 'sluga', këlias 'pot'). Izhodisce zlozenega priponskega obrazila *-eu-ie/o- ni povsem jasno, navadno se ga povezuje z naslednjimi tvorbami: a) izsamostalniski glagoli,

19 Atematska priCevmisUa izimenska tvorba je primerljiva z atematsko izpriCevnisUo tvorbo tipa stcsl. живж живеши 'ziveti' • жив+ 'ziv' < psl. *zivQ *zivesi 'ziveti' • *äv 'ziv' < pie. *gíh3-ue- 'biti ziv, ziveti' • *guih3-uó- 'ziv'.

20 Mozna razlaga podaljsave samoglasnika je dodatna izpeljeva z pie. *Hpo vzoru glagolov na *-e-h2-, torej pie. *-o-H-ié/ó-.

izpeljani z izsamostalniskim priponskim obrazilom pie. *-ié/ó- iz odrazov samostalnikov na pie. *-u-/*-éu- s proterokineticnim naglasno-prevojnim tipom, pri cemer je izhodisce polna prevojna stopnja pripone *-u-/*-éu- (vsl. csl. търговдти, търгекшь 'trgovati' ^ търгъ 'trg' (lit. turgùs turgaûs 'trg') < psl. *tbrg-ov-a-ti, *tbrg-u-je-si 'trgovati' ^ *tbrg-b *tbrg-u 'trg' < pie. *-eu-ie/o- ^ *CéC-u- *C0C-éu-);21 b) izsamostalniski glagoli, izpeljani iz osnov na *-й- *-uu- z ne povsem jasnim izhodiscnim sklanjatvenim vzorcem (stcsl. ц-Ьлоедти, ц-л^кши 'poljubljati' poleg ц-Ьлтдти, ц-Ьлтдкши 'pozdravljati' ^ ц-Ьлъ! цЬлъве 'zdravljenje, pozdrav, poljub' < psl. *cël-ov-a-ti, *cël-u-je-si poleg *cël-y-va-ti, *cël-y-va-je-si 'poljubljati, pozdravljati' ^ *cël-y *cël-bv-e 'zdravljenje, pozdrav, poljub', gr. KolXv);22 c) izglagolski glagoli, izpeljani iz glagolov z osnovo na *-neu-(stcsl. миноедти, мине«ши 'minevati' ^ минжти, минеши 'miniti' < psl. *mi-nov-a-ti, *mi-nu-je-si 'minevati' ^ *mi-nQ-ti, *mi-ne-si 'miniti').

Izsamostalniska sedanjiska pripona psl. *-u-je- < pie. *-eu-ie- ima torej vzporednice v drugih indoevropskih jezikih, pri cemer je v praslovanscini podobno kot v baltscini (lit. -au-ja-) prislo do posplositve odraza pie. *-eu-v polozaju pred nesprednjim samoglasnikom (stcsl. ддрекши < psl. *dar-u-je-si, lit. tamáuju < *-eu-i'eÁ>-). Nedolocniska pripona psl. *-ov-a- in le-tej vzporedna baltska pretekliska osnova lit. -av-а- izkazujeta razsiritev prvotnega *-eu- s priponskim obrazilom pbsl. *-a- (stcsl. ддроедти < psl. *dar-ov-a-ti, lit. 3sg praet. tarnavo, keliavo< *-eu-a-).23

Praslovanski glagoli na *-ov/'ev-a-ti *-u-je-si so torej prvotno izimenski in sele drugotno izglagolski.24 Tvorba drugotnih nesestavljenih nedovrsnih

21 Slovanske in baltske tvorbe tipa psl. *dar-ov-a-ti, *dar-u-je-si, lit. tarnâuti, tarnâuju niso vzporedne z grskimi tvorbami tipa gr. ijrnsvm • ijmevç, na kar se navadno napeljuje (Brugmann, 21916: 219-220; Nahtigal, 21952: 84). Za razliko od slovanscine in baltscine gre v grscini za izsamostalniske glagole, izpeljane z izsamostalniskim priponskim obrazilom pie. *-ié/iô- iz odrazov samostalnikov na pie. *-u-/*-éu- s histerokineticnim naglasno-prevojnim tipom, pri cemer je izhodisce tvorbe pie. *-eu-, tj. podaljsana polna prevojna stopnja pripone, prvotno znacilna za imenovalnik in nictokoncniski mestnik (gr. ijuisvo < *ijrnEvjco 'jezdim' • ijursvç 'konjenik' < *-ëu-ié/iôpie. *CeC-éu- *C0C-u-) (Rix, 21992: 147).

22 Glagol je sinhrono gledano vzporedno besedotvorno motiviran tudi preko pridevnika in je obcuten kot izpridevniski (stcsl. ц-клъ 'cel, ves' < psl. *cël-b 'cel, ves').

23 Do podobne razsiritve nedolocniske osnove s priponskim obrazilom pbsl. *-a- je v slovanscini ponekod prislo pri primarnih glagolih s sedanjisko pripono psl. *-e-, medtem ko baltscina izkazuje stanje brez razsiritve (stcsl. гънлти, женж женеши 'gnati' : нести, несж несеши 'nesti' < psl. *gbn-a-ti, *zen-ç *zen-e-si 'gnati' : *nes-ti, *nes-ç *nes-e-si 'nesti', toda lit. ginti, genù 'gnati' = nèsti, nesù 'nesti'). Baltscina bi torej kazala na to, da je bila pripona pbsl. *-a- najprej znacilna samo za preteklik (lit. viïkti, velkù 'vleci', stcsl. вл-кшти, вл-ккж вл-кчеши 'vleci' (rus. волочь, stok. vuci, vuces) < psl. *vblti, *velkç *velcesi 'vleci' : lit. 3sg praet. viïko) in se je pozneje v slovanscini iz preteklika razsirila v nedolocnik.

24 Drugotni ponavljalni glagoli te vrste se pojavljajo tudi v baltscini (lit. sékauti, sékauju 'kricati, ropotati, razgrajati' • saûkti, saukiù 'klicati, kricati').

glagolov z iterativno-durativnim pomenom na psl. *-ov/'ev-a-ti *-u-je-si k nesestavljenim dovrsnim glagolom na psl. *-i-ti *-i-si ima v praslovanscini pri glagolih ne na psl. *-nov-a-, *-nu-je- izhodisce v enaki besedotvorni motivaciji obeh glagolskih vrst, obe namrec vkljucujeta izimenske glagole (stcsl. кеповдти 'kupovati' ipf. : кепити pf. 'kupiti' • к^пъ 'kupovanje, kup, nakup' < psl. *kup-ov-a-ti 'kupovati' : *kup-i-ti 'kupiti' • *kup-b 'kupovanje, kup, nakup').

Zakljucek

Primerjava besedotvornih vzorcev praslovanskih tvorjenih glagolov z vzporednicami v drugih (starih) indoevropskih jezikih pokaze, da so le-ti nastali v razlicnih casovno-zemljepisnih plasteh oblikovanja praslovanscine iz praindoevropscine.

(Pozno)praindoevropske tvorbe so: a) fientivi na pie. *-éhl- (psl. *pri-lьp-ë'oprijel se je, prilepil se je'); b) esivi na pie. *-hl-ié/ó- (psl. *rbdQ < *rbd-jQ 'rdim'); c) iterativi in kavzativi na pie. *-éie- (psl. nos-i-si 'nosis', *mor-i-si 'moris' : *nes-ti 'nesti', *mer-ti 'mreti, umirati'); c) desubstantivi na pie. *-eh2-ie- • prvotno osnove na pie. *-eh2- (psl. *jьgr-a-je-si 'igras' • *jьgr-a 'igra'); d) denominativi na *-ié/c>-•— prvotno osnove na soglasnik, drugotno tudi osnove na pie. *-e/o- in *-eh2- (psl. *golgolesi< *golgol-je-si 'govoris' • *golgol-b 'govor').

Nesplosnoindoevropski tvorbi sta: a) deadjektivi na pie. *-e-hl- + *-ie-• osnove na pie. *-e/o- (psl. *bogat-ë-je-si 'bogatis' • *bogat-b 'bogat') in po razsiritvi tudi desubstantivi (psl. *um-ë-je-si 'umes' • *цш-ъ 'um'), ki se poleg v slovanscini in baltscini pojavljajo tudi v germanscini in italscini; b) prezenti na *-ne/o- (psl. *mi-ne-si 'mines'), ki se poleg v slovanscini in baltscini pojavljajo tudi v germanscini.

Prabaltoslovanske tvorbe so: a) denominativi na *-i-H- • prvotno osnove na pie. *-i-/*-éi- (psl. *gostiti 'gostiti' • *gostь *gosti 'gost'); b) denominativi na *-eu-ie/o- • prvotno osnove na pie. *-u-/*-éu- (psl. *tbrg-ov-a-ti, *tbrg-u-je-si 'trgovati' • *tbrg-b *tbrg-u 'trg'); c) denominativi na *-ö-ie- • prvotno osnove na pie. *-e/o- (psl. *dël-a-je-si 'delas', *star-a-je-sisç 'staras se' • *dël-o 'delo', *star-b 'star').

Praslovanska tvorba so infinitivi na *-neu- (psl. *mi-nQ-ti 'miniti').

Besedotvorni vzorci praslovanskih tvorenih glagolov z nesplosnoindoevropskim izhodiscem kazejo vzporednice predvsem v baltscini, toda tudi v germanscini in italscini. Baltoslovansko-germansko-italski glagolski besedotvorni vzorci so najverjetneje nastali v obdobju, potem ko je baltoslovanscina izgubila prvotni ozemeljski stik z

indoiranscino in prisla v drugotni stik z germanscino in italscino ter preden sta baltoslovanscina in germanscina izgubili stik z italscino.25

Literatura:

Andersen, Henning. 1999. The Western Slavic Contrast Sn. sah-ni-till SC sah-nu-ti.

Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies2. S. 47-62. Arumaa, Peter. 1964. Urslavische Grammatik: I. Band: Einleitung, Lautlehre. 1.

Vokalismus. Heidelberg. Arumaa, Peter. 1985. Urslavische Grammatik: III. Band: Formenlehre. Heidelberg. Babic, Matjaz. 2004. Zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje latinskega jezika. Ljubljana.

Babic, Vanda. 2003. Ucbenikstare cerkvene slovanscine. Ljubljana. Bezlaj, France. 1976, 1982, 1995, 2005, 2007. Etimoloski slovar slovenskega jezika I-V. Ljubljana.

БошковиЬ, Радосав. 1990 (2000). Основи упоредне граматике словенских

je3rna. НикшиЬ (Београд). Braune, Wilhelm.141987. Althochdeutsche Grammatik. Bearbeitet von Hans Eggers. Tübingen.

Brugmann, Karl. 21916 (11893). Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen: II. Lehre von den Wortformen und ihrem Gebrauch, 311. Strassburg. Endzelin, Jan. 1912. О происхождении праславянских инфинитивов на -nqti.

Русский филологический вестник 4. S. 370-372. Forssmann, Berthold. 2001. Lettische Grammatik. Dettelbach. Fortson IV, Benjamin W. 2004. Indo-European Language an Culture: An

Introduction. Oxford. Friedrich, Johannes. 1960. Hethitisches Elementarbuch: 1. Teil: Kurzgefaßte

Grammatik. Heidelberg. Furlan, Metka. 2008/2009. Glagoli z medpono -nin-. Glagoli z medpono -nu-. Praindoevropski denominativni vzorci. Hetitscina. Izrorcki k predavanjem. Ljubljana.

Hempel, Heinrich. 1966. Gotisches Elementarbuch. Berlin.

Hoffner, Harry A. H., Melchert, Craig. 2008. A Grammar of the Hittite Language.

Wunemona Lake, Indiana. Krahe, Hans. 1967. Germanische Sprachwissenschaft: II. Formenlehre. Berlin. Lencek, Rado L. 1984/1985. Is there a -ni- : -ne- isogloss in the South Slavic speech

area? ZbornikMaticesrpskeza filologijuilingvistiku27/28. S. 395-403. Leskien, August. 61922 ('1871). Grammatik der altbulgarischen (altkirchenslavischen) Sprache. Weimar, Heidelberg.

25 Razpad praindoevropscine, ki je bil posledica razselitve Indoevropejcev iz skupne pradomovine, se navadno postavlja ok. leta 3000 pr. Kr. (Mallory 1989: 145). Italiki naj bi se iz srednje Evrope na Apeninski polotok odselili in se tako locili od (keltskih, germanskih in baltoslovanskih) indoevropskih sosedov ok. 1000 pr. Kr. (Mallory, Adams 1997: 318).

LIV = Lexikon der indogermanischen Verben: die Wurzeln und ihre Primärstammbildungen. 22001 ('1998). Unter Leitung von Helmut Rix. Wiesbaden.

Mallory, James Patrick. 1989 (2005). In Search of the Indo-Europeans: Language, Archeology and Myth. London.

Mallory, James Patrick, Adams, Douglas Quentin. 1997. Encyclopedia of Indo-Europeans Culture. London, Chicago.

Matasovic, Ranko. 2008. Poredbenopovijesna gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb.

Mayrhofer, Manfred. 1978. Sanskrit-Grammatik mit sprachvergleichenden Erläuterungen. Berlin, New York.

Meier-Brügger, Mihael. 22002. Indogermanische Sprachwissenschaft Berlin, New York.

Meillet, Antoin. 21934 (4924). Le slave commun. Seconde édition revue et augmentée avec le concours de A. Vaillant. Paris.

Meiser, Gerhard. 22006 (11998). Historische Laut- und Formenlehre der lateinischen Sprache. Darmstadt.

Miklosich, Franz von. 1862-65. Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum. Wien.

Nahtigal, Rajko. 21952 (11939). Slovanski jeziki. Ljubljana.

Pokorny, Julius. 1948-1959. Indogermanisches etymologisches Wörterbuch. Bern.

Porzig, Walter. 1974. Die Gliederung des indogermanischen Sprachgebiets. Heidelberg.

Ramovs, Fran. 1936. KratkazgodovinaslovenskegajezikaI. Ljubljana.

Ringe, Don. 2006. A linguistic History of English: Volume I: From Proto-Indo-European to Proto-Germanic. Oxfprd.

Rix, Helmut. 21992. Historische Grammatik des Griechischen. Laut- und Formenlehre. Darmstadt.

Schuster-Sewc, Hinc. 1977. Zur Bedeutung des Sorbischen und Slowenischen für die slawische historisch-vergleichende Sprachforschung. Slovansko jezikoslovje: Nahtigalovzbornik. Uredil Franc Jakopin. Ljubljana. S. 443-451.

Shevelov, George Y. 1964. A prehistory of Slavic: The historical Phonology of Common Slavic. Heidelberg.

Slawski, Franciszek. 1974. Zarys slowotwôrstwa praslowianskiego: I. Czasownik. SlownikpraslowianskiI-Ш. Wroclaw, Warszawa, Krakow, Gdansk. S. 43-58.

Snoj, Marko. 22003 1997). Slovenski etimoloski slovar. Ljubljana.

Stang, Christian S. 1942. Das slavische und baltische Verbum. Oslo.

Stang, Christian S. 1966. Vergleichende Grammatik der baltischen Sprachen. Oslo.

Старославянский словарь (порукописямX-XI веков). 21999 (11994). Москва.

Szemerényi, Oswald J. L. 1996. Introduction to Indo-European Linguistics. Oxford.

Sekli, Matej. 2011. Besedotvorni pomeni nesestavljenih izpeljanih glagolov v (pra)slovanscini. Globinska moc besede: Red. prof. dr. Martini Orozen ob 80-letnici. Zbirka Zora 80. Uredil Marko Jesensek. Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Maribor, Praha. S. 32-45.

Sivic-Dular, Alenka. 2011. Sekundarni glagoli na -n-ëtiv slovenscini - prehajanje med glagolskimi vrstami. Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Zbirka Zora. Uredil. Marko Jesensek. Maribor. S. 441-487.

Thumb, Albert. 31959. Handbuch des Sanskrit: II. Teil: Formenlehre. Heidelberg.

Vaillant, André. 1966. Grammaire comparée des langues slaves: Tome III - Le verbe. Paris.

Vondrak, Wenzel. 21924 (11908). Stammbildungslehre: Bildung der Verbalstämme. Vergleichende Slavische Grammatik. Göttingen. S. 704-719.