Philological Studies 20, 2, (2022), 97-117
Izvirni znanstveni clanek
UDK: 811.161.1'367.625.4:811.134.2'367.625.4 DOI: https://www.doi.org/10.55302/PS22202097z
ODNOS MED GLAGOLSKIMI KATEGORIJAMI IN CASOVNO INTERPRETACIJO RUSKEGA DELEZJA IN SPANSKEGA NEPERIFRASTICNEGA GERUNDIJA
Vanesa Zaman
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Ljubljana, Slovenija
Kljucne besede: konverb, delezje, gerundij, relativni cas, vid, oblikoslovnoskladejska analiza, pomenska analiza
Izvlecek: Prispevek predstavlja sopostavitveno analizo oblikoslovnoskladenjskih in pomenskih lastnosti ruskega delezja in spanskega neperifrasticnega gerundija. Kot izhodisce smo vzeli konverb, ki je neosebna glagolska oblika, katere glavna funkcija je izrazanje prislovnodolocilnega podredja. Na podlagi omenjene opredelitve skusamo najprej ugotoviti, ali lahko rusko delezje in spanski neperifrasticni gerundij pristevamo k omenjenemu slovnicnemu pojavu. V nadaljevanju se osredotocimo na kategorijo glagolskega casa, ki ga razdelimo na absolutni in relativni cas, in ugotavljamo, kako rusko delezje in spanski gerundij izrazata casovne odnose. Posebna pozornost je namenjena opisu razlik v izrazanju glagolskega vida v ruscini oziroma aspekta v spanscini in raziskovanju, kako dana glagolska kategorija vpliva na pomensko interpretacijo delezja in gerundija. Na podlagi reprezentativnih primerov, vzetih iz rusko-spanskega vzporednega korpusa, nazadnje analiziramo primarne prislovnodolocilne pomene ruskih delezij in spanskih gerundijev, tj. casovne pomene istodobnosti, preddobnosti in zadobnosti. Na podlagi analize ugotavljamo, da rusko delezje in spanski neperifrasticni gerundij v vlogi konverba zaradi svojih aspektualnih lastnosti nista popolnoma prekrivna, zaradi cesar se pri izrazanju casovnih odnosov ne ujemata vedno.
THE RELATIONSHIP BETWEEN GRAMMATICAL CATEGORIES AND THE TEMPORAL INTERPRETATION OF THE RUSSIAN GERUND AND THE SPANISH NON-PERIPHRASTIC GERUND
Vanesa Zaman
Faculty of Arts, University of Ljubljana Ljubljana, Slovenia
Key words: converb, Russian gerund, Spanish gerund, relative tense, aspect, morphosyntactic analysis, semantic analysis
Abstract: The article contrasts the Russian gerund (the deepricastie form) and the Spanish non-periphrastic gerund from a morphosyntactic and semantic point of view.
The foundation of the research is the converb, a non-finite verb form that expresses adverbial subordination. Based on this definition, we first try to ascertain whether the Russian gerund and the Spanish non-periphrastic gerund can be considered a part of the aforementioned category. Furthermore, we focus on the category of verb tense, which is divided into an absolute and relative tense, thus we analyze how the Russian gerund and the Spanish non-periphrastic gerund express temporal relations. Special attention is paid to the description of the expression of aspect in Russian and Spanish and to researching how differences in the expression of this category affect the semantic interpretation of gerunds. Based on the representative examples taken from a parallel Russian-Spanish corpus, we finally analyze the primary adverbial meanings of Russian and Spanish gerunds, i.e., temporal meanings of simultaneity, anteriority, and posteriority. Using contrastive analysis, we conclude that due to their aspectual properties, the Russian gerund and the Spanish non-periphrastic gerund as converbs are not entirely the same, which is why they do not always match when expressing temporal relations.
1 Uvod
Prispevek1 predstavlja sopostavitveno analizo oblikoslovnoskladenjskih in pomenskih lastnosti ruskega delezja in spanskega neperifrasticnega gerundija ter problematiko njune medsebojne prevedljivosti. Osredotocili se bomo na kategoriji glagolskega casa in vida oziroma aspekta in opazovali, kako dane glagolske kategorije vplivajo na pomensko interpretacijo delezja in gerundija. Na zacetku prispevka najprej predstavimo opredelitev konverba in skusamo ugotoviti, ali lahko rusko delezje in spanski gerundij pristevamo k omenjenemu slovnicnemu pojavu. V nadaljevanju predstavimo opredelitev glagolskega casa, ki ga razdelimo na absolutni in relativni cas, ter opredelitev kategorije taksisa.2 V tretjem sklopu opisemo razlike v izrazanju glagolskega vida v ruscini oziroma aspekta v spanscini in ugotavljamo, kako se dane razlike odrazajo v prevajanju delezja in gerundija. V obseznejsem petem sklopu analiziramo primarne prislovnodolocilne pomene delezja in gerundija.
2 Konverb
Izhodisce pricujocega prispevka je konverb, 3 ki je neosebna glagolska oblika, katere glavna funkcija je izrazanje prislovnodolocilnega podredja (Haspelmath 1995: 3). Opredelitev je sestavljena iz treh kriterijev, na podlagi katerih
1 Prispevek je nastal na podlagi magistrskega dela z naslovom Konverb v ruscini in spanscini: kontrastivna analiza delezja in gerundija pod mentorstvom red. prof. dr. Barbare Pihler Ciglic in izr. prof. dr. Mladena Uhlika.
2 Hrakovski (2009: 20) taksis opredeljuje na naslednji nacin: »Taksis je fUnkcionalno-semanticna kategorija, ki se realizira v dvopropozicijskih (in sirse polipropozicijskih) zgradbah, kjer se z razlicnimi slovnicnimi sredstvi izraza casovna umescenost (istodobnost/raznodobnost: preddobnost, zadobnost) ene situacije P1 glede na drugo situacijo P2, katere casovna umescenost se nanasa na trenutek govorjenja, tj. je neodvisna od kaksne druge situacije Pn«.
3 V splosnem jezikoslovju je termin konverb se precej neznan in redko uporabljan, saj v ruscini in spanscini, pa tudi v drugih jezikih, ze obstajajo razlicna poimenovanja za glagolske oblike z
doloceno zgradbo uvrscamo v skupino konverbov: a) neosebna glagolska oblika; b) prislovnodolocilna funkcija; c) podredje. Haspelmath (1995: 4-8) poudarja, da je konverb glagolska oblika in kot taka del glagolske paradigme, ni posebna besedna vrsta. Konverb obenem velja za neosebno glagolsko obliko, kar pomeni, da je omejen v izrazanju nekaterih tipicnih glagolskih kategorij, ki so znacilne za osebne glagolske oblike (oseba, stevilo, cas, vid, nacin, naklon). Konverbi so glagolski prislovi, imajo prislovnodolocilno funkcijo in dolocajo glagole ali stavke, kar jih locuje od izglagolskih samostalnikov (glagolnikov) in pridevnikov (deleznikov). Konverbi so podrejeni glavnemu stavku in ne morejo tvoriti samostojne povedi. Na podlagi omenjene opredelitve zelimo najprej ugotoviti, ali lahko rusko delezje in spanski gerundij pristevamo k danemu jezikovnemu pojavu. Kljub temu da so ruski jezikoslovci skozi zgodovino delezje opredeljevali na najrazlicnejse nacine, in sicer kot samostojno besedno vrsto, hibridno besedno vrsto, obliko prislova ali glagolsko obliko, je danes splosno sprejeto stalisce, da je rusko delezje glagolska oblika in kot taka del glagolske paradigme (Isacenko 1960: 519). Skupaj z nedolocnikom in deleznikom spada med neosebne glagolske oblike in ne izraza osebe, stevila, spola, casa in naklona, temvec se te kategorije realizirajo zgolj v odnosu do povedka glavnega stavka. Izraza pa delezje glagolski vid in nacin. Prav zmoznost izrazanja glagolskega vida je za Isacenka (1960: 18) najpomembnejsi kriterij za opredelitev delezja kot glagolske oblike: kategorija vida je znacilna samo za glagol, in sicer za vse njegove oblike, tako osebne kot tudi neosebne. Ruska delezja obenem tvorijo polstavke, ki so podrejeni glavnemu stavku in ne morejo tvoriti samostojne povedi - uporabljajo se izkljucno v prislovnodolocilni funkciji in izrazajo prislovnodolocilne pomene casa (istodobnost, preddobnost, zadobnost), vzroka, pogoja, dopustnosti, nacina, namere in posledice. Glede na zgornja merila ruska delezja torej nedvomno sodijo v skupino konverbov.
Tudi vprasanje oblikoslovne pripadnosti spanskega gerundija je bilo predmet mnogih razprav. Raziskovalci spanskega jezika so gerundij na primer obravnavali kot nominalno glagolsko obliko, samostojno besedno vrsto, glagolski pridevnik ali glagolsko izpeljanko, ki deluje kot prislov. Danes pa velja, da gerundij skupaj z nedolocnikom in participom spada med nepregibne in neosebne glagolske oblike, saj za razliko od osebnih glagolskih oblik ne more izrazati kategorij osebe, stevila, casa in naklona, izraza pa aspekt in nacin (Fernández Lagunilla 1999: 3454).
oblikoslovnoskladenjskimi in pomenskimi lastnostmi, ki (v celoti ali delno) ustrezajo opredelitvi konverba. Te oblike v evropskih jezikih poznamo pod razlicnimi imeni: sl. delezje, rus. деепричастие, sp. in it. gerundio, fr. gérondif ipd.
Vidimo lahko, da prvemu delu opredelitve konverba (neosebna glagolska oblika) ustrezata tako rusko delezje kot spanski gerundij. Drugi del opredelitve, tj. prislovnodolocilno podredje, pa je nekoliko bolj zapleten in je pri odgovoru na vprasanje, ali sta rusko delezje in spanski gerundij konverba, kljucen. Kot smo ze omenili, ruska delezja ustrezajo tudi drugemu delu opredelitve konverba, pri spanskem gerundiju pa obstajajo dolocene omejitve.
Prvic, glede na njegovo funkcijo lahko gerundij razdelimo na perifrasticni in neperifrasticni. Perifrasticni gerundij ni glagolski prislov, saj nima prislovnodolocilne funkcije, ampak skupaj s pomoznim glagolom tvori pomensko-skladenjsko celoto. Spanski perifrasticni gerundij torej ni konverb. Ker glagolske perifraze v ruscini ne obstajajo, se ta tip gerundija v ruscino prevaja z osebnimi glagolskimi oblikami v nedovrsniku, saj je za spanske glagolske perifraze z gerundijem znacilen durativni in progresivni znacaj:
(1) sp. Una lucha que, en el caso de la URSS, estaba destrozando su economía.4
rus. В случае СССР эта война разрушала его экономику. Drugic, tudi pri spanskem neperifrasticnem gerundiju obstajajo dolocene omejitve, ki so povezane z izvorom te oblike. Spanski gerundij se je namrec razvil iz dveh latinskih oblik.
a) Gerundij, ki se je razvil iz ablativa latinskega gerundija, je glagolski prislov, ima prislovnodolocilno funkcijo in tako ustreza opredelitvi konverba. V tem primeru je spanski neperifrasticni gerundij prekriven z ruskim delezjem:
(2) sp. Doña Rosa va y viene por entre las mesas del Café, tropezando conv a los clientes con su tremendo trasero.
rus. Донья Роса расхаживает между столиками кафе, задевая CONV посетителей своим чудовищным задом.
b) Gerundij, ki se je razvil iz latinskega sedanjiskega tvornega participa, pa ni glagolski prislov, temvec glagolski pridevnik in tako ne ustreza opredelitvi konverba. Sedanjiski tvorni particip se je izgubil ob prehodu iz vulgarne latinscine v spanscino, zato skusa spanscina to pomanjkanje nadomestiti z uporabo gerundija. Ta tip spanskega neperifrasticnega gerundija ustreza ruskemu sedanjemu tvornemu delezniku:
4 Vsi analizirani primeri v danem prispevku so vzeti iz rusko-spanskega vzporednega korpusa, ki je podkorpus Nacionalnega korpusa ruskega jezika (dostopen na povezavi https://ruscorpora.ru/).
(3) sp. Vio a su padre paseando conv por el jardín, llevándola conv de la mano, mostrándole CONV una mariposa, reprendiendo CONV a un saltamontes [...].
rus. Она представила себе отца, ведущего part её за руку по саду,
показывающего PART ей бабочку, ругающего PART кузнечика [•••].
3 O glagolskem casu in kategoriji taksisa
Angleski jezikoslovec Bernard Comrie (1985: 9, 14) glagolski cas opredeljuje kot gramatikalizacijo casovne umescenosti nekega dejanja. Glagolski cas je tako slovnicna kategorija, ki opisuje casovno umescenost oziroma referenco dejanja v stavku. Ker se casovno nanasa na neki referencni trenutek, je glagolski cas deikticna kategorija.
Glede na odnos med dejanjem in njegovo referencno tocko na casovni osi locimo absolutni in relativni cas. O absolutnem casu govorimo, ko referencna tocka za casovno umescenost dejanja sovpada s trenutkom govorjenja, deikticni center je torej govorceva sedanjost. Trije osnovni glagolski casi so preteklik, sedanjik in prihodnjik (Comrie 1985: 36). O relativnem casu govorimo, ko referencna tocka za casovno umescenost dejanja ne sovpada s trenutkom govorjenja, ampak z nekim drugim dogodkom na casovni osi. Deikticni center ni trenutek govorjenja. Referencna tocka za casovno umescenost dejanja je torej neka tocka v casu, ki jo podaja kontekst. Pri relativnem casu razlikujemo preddobnost, istodobnost in zadobnost (Comrie 1985: 56).
Nekateri ruski jezikoslovci (npr. Jakobson (1957), Bondarko (1987), Hrakovski (2009)) relativno casovno rabo imenujejo taksis. Termin je prvic uporabil Roman Jakobson leta 1957, ki je taksis opredelil kot slovnicno kategorijo glagola, ki je sestavljena iz odvisnega in neodvisnega taksisa. Neodvisni taksis opisuje sporoceno dejstvo glede na dejstvo sporocila, odvisni taksis pa opisuje sporoceno dejstvo glede na drugo (glavno) sporoceno dejstvo. Po Jakobsonu odvisni taksis izraza razlicne odnose do glavnega glagola: istodobnost, preddobnost, prekinitev dejanja, dopustnost itd. (Hrakovski 2009: 11-12).
Specializirana sredstva za izrazanje relativne casovne rabe v ruscini in spanscini so delezja oziroma neperifrasticni gerundiji. V naslednjem primeru se dejanja, izrazena s slovenskim in ruskim delezjem ter s spanskim neperifrasticnim gerundijem, ne nanasajo na trenutek govorjenja, temvec na dejanje, izrazeno z osebno glagolsko obliko, in sicer so delezji in gerundij v odnosu do povedka glavnega stavka istodobni. Sprememba casa povedka glavnega stavka na pomen istodobnosti ne vpliva.
(4) slv. Sprehajajoc se conv po parku, je srecal past / sreCa prs / bo sreCa fut svojega brata.
rus. Гуляя conv по парку, он встретил past / встречает prs / встретит fut своего брата.
sp. Paseando conv por el parque, se encontró past / se encuentra prs / se encontrará fut con su hermano. Rusko delezje samo po sebi glagolskega casa ne izraza, niti nima formalnih oblikoslovnih sredstev za izrazanje te kategorije. V Ruski slovnici (1980: 669) je zapisano: »Delezje kot glagolska oblika nima oblikoslovno izrazenega casovnega pomena«. Delezijske pripone -а, -я, -в, -вши, -ши same po sebi ne izrazajo Casovnega pomena.5 Tudi Vinogradov (1960: 521) omenja, da delezja nimajo samostojnega Casovnega pomena in tako ne izrazajo Casa glede na trenutek govorjenja, ampak izrazajo drugotno dejanje, katerega referencna tocka za Casovno umescenost je dejanje v glavnem stavku. Delezje je v odnosu do povedka glavnega stavka bodisi istodobno bodisi raznodobno. Ruska delezja torej ne izrazajo absolutnega Casa, ampak relativni Cas. Pri tem pa ima kljuCno vlogo vid glagola, iz katerega je tvorjeno delezje: delezja nedovrsnega vida izrazajo istodobnost, delezja dovrsnega vida pa raznodobnost.
Tudi spanski neperifrastiCni gerundij nima samostojnega Casovnega pomena, saj nima formalnih oblikoslovnih sredstev za izrazanje glagolskega Casa. V spanski normativni slovnici Nueva gramática de la lengua española (§27.4c) je poudaijeno: »Odsotnost glagolske pregibnosti gerundiju onemogoCa oznaCevanje Casa«. Spanska jezikoslovka Fernández Lagunilla (1999: 3757) pa pise: »Gerundiju v tem pogledu manjkajo doloCeni morfemi, kar pa ne pomeni popolne odsotnosti temporalnosti«. Avtorica tako poudarja, da gerundij lahko izraza glagolski Cas, Ce to kategorijo razumemo sirse in se ne omejimo le na absolutni Cas, temveC tudi na relativni Cas. Na podlagi zgornjih trditev ugotavljamo, da sta rusko delezje in spanski neperifrastiCni gerundij v izrazanju glagolskega Casa prekrivna. Delezje in gerundij ne izrazata Casa glede na trenutek govorjenja, temveC oba izrazata drugotno dejanje, ki je v odnosu do povedka glavnega stavka ali istodobno ali raznodobno. Delezje in gerundij tako izrazata relativni Cas.
4 Kategorija glagolskega vida v ruscini oziroma aspekta v spanscini
Tako kot slovensCina tudi rusCina pozna kategorijo glagolskega vida (rus. вид), ki opisuje potek dejanja v Casu. Comrie (1975: 3) to slovniCno
5 Knjazev (2020: 136) sicer trdi, da delezja glagolskega Casa navadno ne morejo izrazati - izjema so pretekliska nedovrsna delezja, tvoijena s pomoCjo pretekliske osnove in pripon -в ali -вши, ki imajo pomen preddobnosti in se tako razlikujejo od sedanjiskih nedovrsnih delezij s pomenom istodobnosti, tvorjenih s pomoCjo sedanjiske osnove in pripon -а oz. -я.
kategorijo opredeljuje kot »razlicne nacine pogleda na notranjo ustrojenost situacije«. Ruski glagoli tvorijo dovrsne in nedovrsne vidske pare. Ruska delezja ohranjajo vid in vidski pomen glagola, iz katerega so tvorjena, npr. читать inf.ipfv > читая CONV.ipFV; прочитать inf.pfv > прочитав CONV.PFV. Delezja nedovrsnega vida se najpogosteje tvorijo s pomocjo pripon -a (я), delezja dovrsnega vida pa s pomocjo pripon -в/-вши/-ши. Kategorija glagolskega vida je pri ruskih delezjih tesno povezana s taksisom oziroma z relativno casovno rabo. Zaenkrat omenimo osnovno pravilo, v skladu s katerim delezja nedovrsnega vida v odnosu do povedka glavnega stavka izrazajo istodobnost (5a), delezja dovrsnega vida pa raznodobnost (5b).
(5) a. Мышкин тоже молчал, о чём-то размышляя CONV (NDV).
b. Следующая группа, вернувшись conv (dv) сюда, обработала колодец и спустилась.
Medtem ko je v slovanskih jezikih vid glagolska kategorija, ki temelji na opoziciji dovrsno - nedovrsno, pa je v romanskih jezikih aspekt bistveno sirsi pojem in ni posebna oblikoslovno-besedotvorna kategorija. Aspektualne vrednosti spanskega glagola se tako lahko izrazajo na vec nacinov: a) gramatikalno (opozicija med dolocenimi glagolskimi paradigmami, ki se vzpostavlja s pomocjo pregibalnih morfemov); b) sintakticno (z rabo dolocil, clena, zanikanja, opozicijo med ednino in mnozino); c) leksikalno (nekateri glagoli imajo inherentni perfektivni ali imperfektivni pomen); d) leksikalno-gramatikalno (z glagolskimi perifrazami, rabo predpon in pripon itd.) (Markic 1997: 3). V spanscini tako razlikujemo med aspektom v ozjem pomenu besede, ki je slovnicna glagolska kategorija, in vrsto glagolskega dejanja, ki je leksikalno-semanticna kategorija, pri kateri je pomemben inherentni pomen glagola. Glede na potek glagolskega dejanja so spanski glagoli lahko staticni, dinamicni, delimitativni, nedelimitativni, ingresivni, terminativni, punktualni, semelfaktivni itd. (de Miguel 1999: 3009-3010). Tako kot rusko delezje tudi spanski neperifrasticni gerundij pozna dve aspektualni obliki: nezlozeni gerundij (npr. leyendo), za katerega je znacilen imperfektivni aspekt, in zlozeni gerundij (npr. habiendo leído), ki se tvori s pomocjo pomoznega glagola haber in za katerega je znacilen perfektivni aspekt. Osnovno pravilo je, da nezlozeni gerundij v odnosu do povedka glavnega stavka izraza istodobnost (6a), zlozeni gerundij pa preddobnost (6b).
(6) a. Me quedo feliz en casita, leyendo conv (ipfv) la historia dominicana. (slv. 'beroc', 'ob branju', 'in berem')
b. Ellos, habiendo oído conv (pfv) al rey, se fueron. (slv. 'potem ko so prisluhnili kralju')
Kot lahko opazimo, obstajajo dolocene vzporednice med perfektivnimi in imperfektivnimi oblikami ruskega delezja in spanskega neperifrasticnega gerundija. Rusko nedovrsno delezje ustreza spanskemu nezlozenemu gerundiju, saj oba oznacujeta dejanje v poteku in trajanju (7), rusko dovrsno delezje pa ustreza spanskemu zlozenemu gerundiju, saj oba oznacujeta dejanje v njegovi celovitosti (8).
(7) rus. Играя conv (ndv) в футбол, я повредил руку. sp. Jugando conv (ipfv) al fútbol, me lastimé la mano.
(8) rus. Сыграв conv (dv) в футбол, я пошёл в кино.
sp. Habiendo jugado conv (pfv) al fútbol, me fui al cine.
Nujno pa je poudariti, da opozicija med dovrsnim in nedovrsnim vidom v ruscini ni enaka opoziciji med perfektivnim in imperfektivnim aspektom v spanscini, kar sicer velja tudi sirse v razmerju romanske aspektualnosti do slovanskega vida.
Medtem ko spanski zlozeni gerundij zaradi pomena svojega pomoznega glagola haber lahko izraza zgolj perfektivno preddobnost v odnosu do povedka glavnega stavka, pa je aspektualna vrednost spanskega nezlozenega gerundija nekoliko bolj zapletena - zanj ni znacilen zgolj imperfektivni aspekt. Na aspektualno vrednost spanskega nezlozenega gerundija bistveno vpliva tudi leksikalni aspekt oziroma vrsta glagolskega dejanja (Aktionsart), pri kateri je pomemben inherentni pomen glagola: glagoli zaradi pomena svojega korena vsebujejo informacije o poteku glagolskega dejanja (de Miguel 1999: 2981).
Na podlagi tega ugotavljamo, da spanski nezlozeni gerundij lahko izraza tako imperfektivna kot tudi perfektivna dejanja, in sicer odvisno od svojega inherentnega pomena. Spanski nezlozeni gerundij tako ustreza bodisi ruskemu nedovrsnemu delezju (9) bodisi ruskemu dovrsnemu delezju (10).
(9) rus. Пабло вышел плача conv (ndv). sp. Pablo salió llorando conv (ipfv).
(10) rus. Пабло вышел, хлопнув conv (dv) дверью. sp. Pablo salió, dando conv (pfv) un portazo.
Treba je omeniti se, da ima pri dolocanju aspektualne vrednosti spanskega gerundija pomembno vlogo tudi skladenjski kontekst. De Miguel (1999: 2998) trdi, da samostalniska zveza v funkciji tozilniskega dolocila, pred katero stoji clen, casovno zameji glagolsko dejanje, samostalniska zveza v mnozini brez clena pa dejanja ne zameji.6 poglejmo si reprezentativna primera iz vzporednega korpusa:
6 Prim. tudi Krvina 2018.
(11) rus. После этого трибун сделал знак кентуриону и, повернувшись conv (dv), начал уходить (dv) с вершины.
sp. Después de esto el tribuno hizo una señal al centurión y, dando conv (pfv) la vuelta, empezó a descender (pfv) por el monte.
V primeru (11) rusko dovrsno delezje повернувшись in spanski nezlozeni gerundij dando izrazata perfektivno preddobno dejanje: »ko se je tribun obrnil, se je zacel spuscati z gore«. Spanski nezlozeni gerundij dando ima delimitativni pomen. Na perfektivnost nezlozenega gerundija pa v zgornjem primeru ne vpliva zgolj leksikalni pomen glagola, temvec tudi skladenjski kontekst, tj. prisotnost dolocnega clena la in tozilniskega dolocila v ednini vuelta, ki casovno zamejita glagolsko dejanje. Ce tozilnisko dolocilo ob gerundiju dando postavimo v mnozino brez prisotnosti clena (dolocnega ali nedolocnega), tj. dando vueltas, gerundij pridobi imperfektivni znacaj in s tem pomen istodobnosti. V tem primeru lahko v ruscini uporabimo nedovrsno delezje поворачиваясь. Nedovrsno delezje поворачиваясь (v sp. dando vueltas) in dovrsno delezje повернувшись (v sp. dando la vuelta) sestavljata dejanji, ki tvorita vidski par.
(12) rus. - Это крем! Крем, крем, - ответила (dv) Маргарита, указывая conv на сверкающую коробку и поворачиваясь conv (NDV) перед зеркалом.
sp. - ¡Ha sido la crema, la crema! - contestó (pfv) Margarita, señalando conv la reluciente cajita de oro y dando conv vueltas (ipfv) frente al espejo.
5 Casovna interpretacija ruskega delezja in spanskega gerundija
Kot smo ze omenili, se dejanja, izrazena z ruskim delezjem oziroma s spanskim neperifrasticnim gerundijem, ne nanasajo na trenutek govorjenja, temvec na cas dejanja, izrazenega v glavnem stavku. Delezja in gerundiji torej ne izrazajo absolutnega casa, temvec relativni cas. To sicer velja tudi za glagole v podredjih v razmerju do nadrednega glagola - neenakovredna sestavina (delezje, gerundij, podredni glagol) ne izraza samostojnega casa, ampak je odvisen od jedra zveze.
V nadaljevanju bomo predstavili razlicne vrste relativne casovne rabe in s pomocjo konkretnih primerov iz vzporednega korpusa ugotavljali, v koliksni meri so ruska delezja in spanski gerundiji skladni v izrazanju danih casovnih odnosov ter kako na to vpliva glagolski vid oziroma aspekt.
5.1 Istodobnost
O polni istodobnosti (rus. 'полная одновременность', sp. 'simultaneidad total') govorimo, ce se v nekem casovnem intervalu t istocasno dogajata dejanje A in dejanje B, pri cerner A Ф B (Poljanski 1987: 248).
Pri izrazanju polne istodobnosti sta rusCina in spansCina prekrivni. V rusCini je spremljevalni proces izrazen z nedovrsnim delezjem, glavni proces pa je izrazen z nedovrsno osebno glagolsko obliko. V spansCini je spremljevalni proces izrazen z nezlozenim gerundijem, glavni proces pa z imperfektivno obliko (npr. uporaba spanskega imperfekta). Za rusko nedovrsno delezje in spanski nezlozeni gerundij je znaCilna durativnost, saj obliki izrazata dejanje v poteku in trajanju, ne da bi se pri tem osredotoCali na njegov zaCetek ali konec.
(13) rus. Лошади, прозябнув, не стояли на месте; кучер Владимира расхаживал (ndv) перед оглоблями, удерживая conv (ndv) ретивых.
sp. Los caballos, ateridos de frío, no paraban quietos; el cochero de Vladímir se movía (ipfv) ante las varas, reteniendo conv (ipfv) a los briosos animales.
Vidimo, da se rusko nedovrsno delezje in spanski nezlozeni gerundij v izrazanju tega Casovnega odnosa ujemata, in sicer zaradi svojega durativnega pomena. Rusko-spanski vzporedni korpus poüjuje, da so ruska nedovrsna delezja v veCini primerov prevedena v spansCino z nezlozenimi gerundiji in obratno.
Ob tem se zastavlja vprasanje, ali lahko ruska delezja in spanski gerundiji v kombinaciji z dovrsnimi/perfektivnimi osebnimi glagolskimi oblikami izrazajo tudi istodobnost dveh (enkratnih) dovrsnih/perfektivnih dejanj. Ceprav nekateri ruski jezikoslovci taki rabi nasprotujejo (glej IsaCenko 1960: 538), pa drugi menijo, da lahko dovrsna delezja poleg delne istodobnosti izrazajo tudi polno istodobnost (Vinogradov 1947: 390). Taka raba je sprejeta tudi med spanskimi jezikoslovci (glej Mora García 2018: 172). Tako rabo ponazarja naslednji primer:
(14) sp. El molinero dirigió entonces a la navarra una mirada llena de gratitud y ternura, y le dijo (pfv), tomándole conv (pfv) la cara: [...]. rus. Мельник устремил на жену взор, полный нежности и
благодарности, и сказал (dv), взяв conv (dv) её за подбородок: [•••].
Kljub temu pa je taka raba po nasem mnenju dvomljiva. Povedek je sicer v dovrsni oz. perfektivni obliki, vendar predpostavlja doloCeno trajanje, ki ga spremlja enkratno spremljevalno dejanje, zato po nasem mnenju ne moremo govoriti o polni istodobnosti v pravem pomenu besede, temveC o spremljevalnosti: dejanji sta tesno spojeni, vendar je prvo dejanje Casovno vsaj nekoliko preddobno in drugo zadobno.
Analizo polne istodobnosti zakljuCujemo s tabelo, ki prikazuje, kako rusko delezje in spanski gerundij izrazata dani Casovni odnos.
Polna istodobnost Ruscina (delezje + povedek) Spanscina (gerundij + povedek)
Istodobnost procesov Nedovrsno delezje + NDV Nezlozeni gerundij + IPFV
Istodobnost dogodkov (?) Dovrsno delezje + DV Nezlozeni gerundij + PFV
Tabela 1: Polna istodobnost v ruscini in spanscini
Delno istodobnost (rus. 'частичная одновременность', sp. 'simultaneidad parcial') delimo na dva tipa:
a) tip 1: med trajanjem procesa, izrazenega v podrednem stavku, se v glavnem stavku zgodi enkratno dejanje;
b) tip 2: med trajanjem procesa, izrazenega v glavnem stavku, se v podrednem stavku zgodi enkratno dejanje (Hrakovski 2009: 30).
Pri prvem tipu delne istodobnosti govorimo o istodobnosti spremljevalnega procesa in glavnega dejanja. V ruscini je spremljevalni proces izrazen z nedovrsnim delezjem, glavno dejanje pa je izrazeno z dovrsno osebno glagolsko obliko. Enako velja tudi v spanscini: spremljevalni proces je izrazen z nezlozenim gerundijem, glavno dejanje pa z glagolskim casom, ki ima perfektivni pomen.
Akimova in Kozinceva (1987: 259) razlikujeta med dvema tipoma danega casovnega odnosa. V prvem tipu se glavno dejanje zgodi v casu spremljevalnega procesa, tj. cas poteka procesa vkljucuje trenutek, ko se zgodi glavno dejanje:
(15) rus. Пошатываясь conv (ndv) и непроизвольно кивая conv (ndv), они нагнулись (DV) над неподвижным человеком [...].
sp. Balanceándose CONV (IPFV) y cabeceando CONV (IPFV) involuntariamente, se inclinaron (pfv) sobre el hombre inmóvil [...]. V drugem tipu se spremljevalni proces nanasa na casovno obdobje, s katerim je povezano implicitno trajanje glavnega dovrsnega dejanja. Locimo tri vrste. A) Glavno dejanje, izrazeno z dovrsno osebno glagolsko obliko, implicira neko trajanje - proces, ki se nadaljuje po zacetku glavnega dejanja v primeru glagolov, ki izrazajo zacetek glagolskega dejanja (inkohativni glagoli). Tako je spremljevalni proces, izrazen z nedovrsnim delezjem oziroma z nezlozenim gerundijem, istodoben implicitnemu procesu, izrazenemu v povedku (Akimova in Kozinceva 1987: 259).
(16) sp. Sentimos frío y nos fuimos (pfv) tierra adentro huyendo conv (ipfv) de la presencia turbadora que se negaba a dejarme.
rus. Мы замерзли и быстро пошли (dv) обратно, убегая conv (ndv) от беспокойного присутствия стихии, которая не желала оставлять меня.
V primeru (16) glagol v glavnem stavku izraza zaCetek implicitnega dejanja, ki se nadaljuje v prihodnosti. V spansCini se aspektualna vrednost v zgornjem primeru izraza leksikalno-gramatikalno, povratni glagol irse (slv. 'oditi') oznaCuje Casovno omejeno perfektivno glagolsko dejanje in implicira zaCetek procesa ir (slv. 'iti'). V prevodu je uporabljena ruska ustreznica, tj. predponski dovrsni glagol пойти (slv. 'oditi'), ki prav tako implicira zaCetek procesa идти (slv. 'iti'). Nezlozeni gerundij huyendo in nedovrsno delezje убегая izrazata spremljevalni proces, ki se dogaja v Casu implicitnega nadaljevanja glavnega dejanja: osebki so odsli, in ko so sli, so bezali.
B) Glavno dovrsno dejanje implicira neko trajanje - proces, ki se dogaja pred dokonCanjem glavnega dejanja v primeru glagolov, ki izrazajo zakljuCno fazo glagolskega dejanja (terminativni glagoli). Tako je spremljevalni proces, izrazen z nedovrsnim delezjem oziroma z nezlozenim gerundijem, istodoben implicitnemu procesu, izrazenemu v povedku (Akimova in Kozinceva 1987: 259).
(17) rus. Он добежал (dv) до городских ворот, лавируя conv (ndv) в толчее всасывавшихся в город караванов [...]. sp. Llegó corriendo (pfv) hasta la entrada de la ciudad, evitando conv (ipfv) las caravanas que afluían a Jershalaím [...].
V primeru (17) glagol v glavnem stavku izraza dokonCanje nekega implicitnega predhodnega procesa. V ruskem izvirniku je uporabljen terminativni dovrsni predponski glagol premikanja добежать (slv. 'doteCi'), s katerim govorec signalizira zakljuCno fazo dejanja. Glagol implicira predhodni nedovrsni proces бежать (slv. 'teCi'). V spanskem prevodu je aspektualna vrednost izrazena leksikalno, tj. s pomenom glagola llegar (slv. 'prispeti') v nezlozenem pretekliku, ki ima inherentni perfektivni in punktualni pomen.7 Ob glagolu se nahaja interni gerundij corriendo (slv. 'tekoC'), s katerim prevajalec izraza drugi del pomena glagola doteci. Spanska kombinacija llegar + corriendo implicira predhodni proces correr (slv. 'teCi'). Nedovrsno delezje лавируя in nezlozeni gerundij evitando pa izrazata spremljevalni proces, ki je
7 Treba je poudariti, da je vrsta glagolskega dejanja v spanscini nelocljivo povezana s slovnicnim aspektom. Tako ima npr. glagol llegar neodvisno od svojega inherentnega pomena lahko durativni ali punktualni pomen, in sicer informacijo o trajanju in casovni omejenosti dejanja vsebujejo pregibalni morfemi: El avión llegó a las diez (slv. Letalo je pristalo ob desetih) - El
avión llegaba cuando se produjo el accidente (slv. Letalo je pristajalo, ko se je zgodila nesreca).
istodoben implicitnemu procesu, ki se dogaja pred dokoncanjem glavnega dejanja: osebek je dotekel do mestnih vrat, pred tem pa je tekel in manevriral ('se izogibal' v spanscini) med mnozico karavan. C) Glavno dejanje, izrazeno z dovrsno osebno glagolsko obliko, je v trajanju omejeno (ima zunanjo mejo), spremljevalni proces pa se dogaja v obdobju, ko se dogaja glavno dejanje (Akimova in Kozinceva 1987: 259).
(18) rus. Он посидел (DV) некоторое время у стола, прислушиваясь
CONV (NDV) к улице.
sp. Estuvo sentado (pfv) un rato, escuchando conv (ipfv) el ruido de la calle.
V primeru (18) je v ruskem izvirniku uporabljen dovrsni glagol посидеть (slv. 'posedeti, krajsi cas sedeti'). Glagol implicira nedovrsni proces сидеть (slv. 'sedeti'). Dejanje v glavnem stavku je omejeno z zunanjo mejo, omejitev je izrazena s prislovnim dolocilom некоторое время (slv. 'nekaj casa'). V spanskem prevodu je uporabljen izraz estar sentado (slv. 'sedeti'). Glagol estar (slv. 'biti'), ki se za razliko od glagola ser (slv. 'biti') uporablja za oznacevanje trenutnih oz. zacasnih stanj, ima obliko nezlozenega preteklika, ki se uporablja za izrazanje perfektivnih preteklih dejanj. Zunanja meja glagolskega dejanja je izrazena s prislovnim dolocilom un rato (slv. 'nekaj casa'). Nedovrsno delezje прислушиваясь in nezlozeni gerundij escuchando izrazata spremljevalni proces, ki se dogaja med potekom glavnega dejanja, ki je predstavljeno kot omejeno z zunanjo mejo in dokoncano. Kot lahko opazimo, se prvi tip delne istodobnosti v obeh jezikih izraza na enak nacin, tj. z nedovrsnim delezjem in nezlozenim gerundijem. Pri drugem tipu delne istodobnosti gre za istodobnost spremljevalnega rezultativnega stanja in glavnega procesa. Med trajanjem procesa, izrazenega v glavnem stavku, se v podrednem stavku zgodi enkratno dejanje. V ruscini se zaradi opozicije med dovrsnimi in nedovrsnimi glagoli ta casovni odnos zlahka vzpostavi - glavni proces je izrazen z nedovrsno osebno glagolsko obliko, spremljevalno dejanje pa z dovrsnim delezjem s perfektno-rezultativnim pomenom. V spanscini pa izrazanje danega casovnega odnosa z gerundijem ni mogoce, saj mora zaradi svojih aspektualnih lastnosti, tj. durativnosti in progresivnosti, gerundij nujno izrazati dejanje z daljsim trajanjem kot traja dejanje v povedku glavnega stavka (Fernández Lagunilla 1999: 3498).
poglejmo si naslednji reprezentativni primer:
(19) rus. Он сидел (ndv) на подоконнике с ногами, обхватив conv (dv) руками колени, и смотрел в черноту за стеклом, озаряемую летящим светом фар.
sp. Estaba sentado (ipfv) en el alféizar, con las rodillas entre los brazos pp, y miraba a la oscuridad más allá del cristal, iluminada a veces por la luz de los faros de algún coche. V primeru (19) je glavni proces izrazen z nedovrsnim glagolom сидеть (slv. 'sedeti'), med trajanjem procesa pa se zgodi enkratno dejanje, katerega rezultat je stanje, ki je istodobno z glavnim procesom. Spremljevalno dejanje je izrazeno z dovrsnim delezjem охватив (руками колени) (slv. 'z rokami, sklenjenimi okoli kolen'). Primer lahko interpretiramo na naslednji naCin: medtem ko je osebek sedel na okenski polici, je sklenil roke okoli kolen in tako sedel z rokami, sklenjenimi okoli kolen. V spansCini se dani Casovni odnos najveCkrat prevaja s predlozno zvezo, ki izraza stanje po dovrsenem dejanju - kar lahko vidimo tudi v zgornjem primeru.
Analizo delne istodobnosti zakljuCujemo s tabelo, ki prikazuje, kako rusko delezje in spanski gerundij izrazata dani Casovni odnos._
Delna istodobnost RusCina (delezje + povedek) SpansCina (gerundij + povedek)
Tip 1 Nedovrsno delezje + DV Nezlozeni gerundij + PFV
Tip 2 Dovrsno delezje + NDV Navadno s predlozno zvezo
Tabela 2: Delna istodobnost v rusCini in spansCini
5.2 Preddobnost
O polni preddobnosti (rus. 'полное предшествование', sp. 'anterioridad total') govorimo, Ce in samo Ce se vsak trenutek dejanja A zgodi pred vsakim trenutkom dejanja B. Dejanji se torej Casovno ne prekrivata, v nekem Casovnem intervalu t se dogaja bodisi dejanje A bodisi dejanje B, nikoli pa A in B hkrati (Poljanski 1987: 243-244).
Odnos polne preddobnosti se v rusCini prototipsko izraza s pomoCjo delezij dovrsnega vida, v spansCini pa se dani Casovni odnos lahko izraza na veC naCinov: a) z zlozenim gerundijem, ki zaradi pomena svojega pomoznega glagola haber lahko izraza zgolj preddobnost (ne pa tudi zadobnosti, za razliko od ruskega dovrsnega delezja); b) z nezlozenim gerundijem; c) s predloznim gerundijem; d) z nedoloCniskimi konstrukcijami. Razloge za uporabo razliCnih sredstev v spansCini bomo pojasnili v naslednjih primerih.
(20) sp. Habiendo conseguido conv (pfv) que los perros viajaran hasta el carro de combate enemigo, los soviéticos idearon (pfv) su primer plan: cargar al can con una mochila llena de TNT. rus. Добившись conv (dv) того, что собаки бросались к вражеским танкам, советские дрессировщики решили вешать (DV) на животных мешки с тротилом.
Kot lahko vidimo v primeru (20), se dovrsno delezje in zlozeni gerundij v izrazanju polne preddobnosti ujemata - zaradi svojih aspektualnih lastnosti, tj. izrazanja rezultativnosti. Vendar pa se zlozeni gerundij v sodobni spanscini redko uporablja. Tudi rusko-spanski vzporedni korpus potrjuje, da ruska dovrsna delezja s pomenom preddobnosti v vecini primerov v spanscino niso prevedena z zlozenim gerundijem.
Po pregledu korpusa ugotovimo, da je eno izmed pogostejsih sredstev za prevajanje dovrsnega delezja v spanscino nezlozeni gerundij. Ta sicer velja za imperfektivno obliko (v opoziciji s perfektivnim zlozenim gerundijem), vendar pa moramo upostevati, da se aspektualne vrednosti spanskega glagola izrazajo tudi leksikalno, in sicer imajo nekateri glagoli inherentni delimitativni, punktualni oz. semelfaktivni pomen.
(21) sp. Acordándome conv (pfv) de la tenacidad con que logró forzar la oposición de su familia para casarse, le dije (pfv) riéndome [...].
rus. Вспомнив conv (dv), с каким упорством она сломила сопротивление родителей, чтобы выйти замуж, я со смехом сказал (dv) [...].
V primeru (21) je perfektivnost spanskega nezlozenega gerundija izrazena leksikalno-gramatikalno, tj. z uporabo povratnega glagola, ki dejanje casovno zameji. V ruscini je uporabljeno dovrsno delezje. Omeniti moramo se, da lahko v dolocenih kontekstih zlozeni gerundij zamenjamo z nezlozenim in obratno, ne da bi pri tem spremenili casovni pomen - kadar sta gerundija tvorjena iz glagolov, ki izrazajo dokoncanost dejanja. Tako lahko v zgornjem primeru nezlozeni gerundij acordándome zamenjamo z zlozenim gerundijem habiéndome acordado.
Tudi ruska nedovrsna delezja lahko izrazajo polno preddobnost, in sicer takrat, ko se preddobno dejanje v delezijskem polstavku in dejanje v glavnem stavku ponavljata (v ruscini ponavljalnost stilno nezaznamovano zahteva rabo NDV). Tudi spanski nezlozeni gerundiji lahko izrazajo ponavljalno preddobnost.
(22) rus. Вставая conv (ndv) на рассвете, она спускалась (ndv) в кухню и вместе с кухаркой готовила (ndv) закуску к чаю.
Na podlagi analize primerov pridemo do zakljucka, da se polna preddobnost v ruscini prototipsko izraza s pomocjo dovrsnih delezij, ki jim v spanscini ustrezajo bodisi zlozeni gerundiji bodisi nezlozeni gerundiji. Ponavljalna preddobnost je v ruscini izrazena z nedovrsnimi delezji, v spanscini pa z nezlozenimi gerundiji.
Analizo polne preddobnosti zakljucujemo s tabelo, ki prikazuje, kako rusko delezje in spanski gerundij izrazata dani casovni odnos.
Polna preddobnost RusCina (delezje + povedek) SpansCina (gerundij + povedek)
Enkratnost dogodkov Dovrsno delezje + DV Zlozeni/nezlozeni gerundij + PFV
Ponavljalnost Nedovrsno delezje + NDV Nezlozeni gerundij + IPFV
Tabela 3: Polna preddobnost v rusCini in spansCini
O delni preddobnosti (rus. 'частичное предшествование', sp. 'anterioridad parcial') govorimo, Ce in samo Ce obstajata taka dva trenutka v Casu, da se eden od njiju dogaja prej kot drugi, meja med koncem enega in zaCetkom drugega pa ni jasno, formalno doloCena. Dejanji se torej Casovno prekrivata, v nekem Casovnem intervalu t se dogaja ali dejanje A ali dejanje B ali del dejanj A in B hkrati (Poljanski 1987: 245).
Akimova in Kozinceva (1987: 262) opisujeta perfektno naravo ruskih dovrsnih delezij: posledica oziroma rezultat preddobnega spremljevalnega dejanja se ohrani med potekom glavnega dejanja oziroma procesa. V spansCini je ta Casovni odnos z gerundijem izrazen le redko.
(23) sp. Abrazados part los dos, sintieron que se hundían en el fondo de un gran lecho.
rus. Прижавшись conv (dv) друг к другу, они чувствовали, будто погружаются на дно гигантского ложа.
V primeru (23) je v spanskem izvirniku uporabljen particip, ki izraza stanje, ki je posledica preddobnega dejanja. Moreno (2014: 63) pojasnjuje, da ima spanski particip retrospektivno interpretacijo, tj. izraza dokonCanost dejanja oziroma stanje, ki sledi zakljuCku dejanja. V rusCini je ta odnos izrazen z dovrsnim delezjem.
V doloCenih primerih pa opazimo, da je rusko dovrsno delezje s pomenom delne preddobnosti v spansCino prevedeno z nezlozenim gerundijem:
(24) rus. Ашмарин помотал головой и, засунув conv (dv) руки в карманы, стал смотреть (DV) на вершину сопки.
sp. Asmarin negó con la cabeza y, metiéndose conv (pfv) las manos en los bolsillos, se puso a mirar (pfv) la cima de la montaña.
V primeru (24) je rusko dovrsno delezje s pomenom delne preddobnosti v spansCino prevedeno z nezlozenim gerundijem, tvorjenim iz povratnega glagola meterse (slv. 'vtakniti, dati'). Aspektualna vrednost nezlozenega gerundija je tako izrazena leksikalno-gramatikalno, gerundij v zgornjem primeru izraza enkratno dejanje, iz konteksta pa lahko predpostavljamo, da se rezultat tega dejanja nadaljuje v prihodnost. Nedjalkov (1995: 129-130) pojasnjuje rabo spanskega nezlozenega gerundija s pomenom delne
preddobnosti: »Simultaneous converbs can be used instead of anterior converbs [... ] when the converb denotes not the event itself, but the result of the event that persists at the time of the finite verb's event«. Pri izrazanju delne preddobnosti je v rusCini torej uporabljeno dovrsno delezje, v spansCini pa se ta casovni odnos lahko izraza s participom ali z nezlozenim gerundijem.
Analizo delne preddobnosti zakljucujemo s tabelo, ki prikazuje, kako rusko delezje in spanski gerundij izrazata dani casovni odnos.
Delna preddobnost Ruscina (delezje + povedek) Spanscina (gerundij + povedek)
Dovrsno delezje + DV/NDV Nezlozeni gerundij + PFV/IPFV
Tabela 4: Delna preddobnost v ruscini in spanscini
5.3 Zadobnost
O polni zadobnosti (rus. 'полное следование', sp. 'posterioridad total') govorimo, ce in samo ce se vsak trenutek dejanjaA zgodi po vsakem trenutku dejanja B. Dejanji se torej casovno ne prekrivata, v nekem casovnem intervalu t se dogaja bodisi dejanje A bodisi dejanje B, nikoli pa A in B hkrati (Poljanski 1987: 243-244).
Med ruskimi delezji in spanskimi gerundiji, ki izrazajo zadobnost, lahko opazimo vec podobnosti. Prvic, raba delezja in gerundija velja za slovnicno nepravilno, ce obliki izrazata zgolj kronolosko zaporedje dogodkov (za to se najpogosteje uporablja vezalno priredje oziroma Casovni odvisnik). Poleg tega obliki ne smeta izrazati oddaljene zadobnosti:
(25) rus. * Он учился в Сантьяго, переехав conv затем в Боготу.
sp. * Estudió en Santiago, yendo conv después a Bogotá.
Drugic, danes pri raziskovalcih obeh jezikov prevladuje stalisce, da lahko ruska delezja in spanski gerundiji izrazajo dve vrsti zadobnih spremljevalnih dejanj:
A) Neposredna, sticna zadobnost: delezja in gerundiji lahko izrazajo zadobnost, ko spremljevalno dejanje predstavlja zakljucno fazo glavnega dejanja, ki se zgodi pred njim. Dejanji si neposredno sledita in ju lahko interpretiramo kot skoraj istodobni.
(26) rus. Тут же он потерял носовой платок и вышел (DV), хлопнув conv (DV) тяжелую дверью.
sp. Se le cavó el pañuelo y salió (pfv) a la calle cerrando conv (pfv) la pesada puerta tras de sí.
B) VzroCno-poslediCna ali dopustna zadobnost: delezja in gerundiji lahko izrazajo tudi neposredno zadobno spremljevalno dejanje, ki je hkrati posledica in rezultat glavnega dejanja, obenem pa je njegova izvrsitev pogojena z dokonCanjem glavnega dejanja.
(27) rus. Берлиоз упал (dv), несильно ударившись conv (dv) затылком о булыжник.
sp. Cayó (pfv) boca arriba, golpeándose conv (pfv) ligeramente la nuca.
V spansCini se odnos zadobnosti lahko izraza zgolj z nezlozenim gerundijem. Zlozeni gerundij namreC zaradi pomena svojega pomoznega glagola haber lahko izraza samo preddobnost. V rusCini pa se zadobnost najpogosteje izraza s pomoCjo delezij dovrsnega vida. Pri izrazanju zadobnosti torej opazimo podobnost z izrazanjem preddobnosti: rusko dovrsno delezje ustreza spanskemu nezlozenemu gerundiju.
Nazadnje moramo omeniti se, da lahko tudi ruska nedovrsna delezja v nekaterih primerih izrazajo zadobnost, in sicer neposredno ponavljalno zadobnost, ko se dejanje v delezju in dejanje v glavnem stavku ponavljata eno za drugim. Taka raba je mozna tudi v spansCini, v tem primeru rusko nedovrsno delezje s pomenom ponavljalne zadobnosti ustreza spanskemu nezlozenemu gerundiju.
(28) sp. ¡Como ahora era rico, se permitía (ipfv) despreciar a su abuelo, dejándolo conv (ipfv) en una situación ridícula!
rus. Теперь, когда Тонет стал богатым, он позволяет (ndv) себе издеваться над бедным дедом, ставя conv (ndv) его в смешное положение.
Analizo zadobnosti zakljuCujemo s tabelo, ki prikazuje, kako rusko delezje in spanski gerundij izrazata dani Casovni odnos.
Polna zadobnost RusCina (povedek + delezje) SpansCina (povedek + gerundij)
Enkratnost dogodkov DV + dovrsno delezje PFV + nezlozeni gerundij
Ponavljalnost NDV + nedovrsno delezje IPFV + nezlozeni gerundij
Tabela 5: Polna zadobnost v rusCini in spansCini
6 Zakljucek
S pomoCjo teoretiCnega okvúja in analize primerov iz rusko-spanskega vzporednega korpusa smo ugotovili, da rusko delezje in spanski
neperifrasticni gerundij v vlogi konverba zaradi svojih aspektualnih lastnosti nista popolnoma prekrivna, zaradi cesar se pri izrazanju casovnih odnosov ne ujemata vedno. Ugotovili smo, da se rusko nedovrsno delezje in spanski nezlozeni gerundij popolnoma ujemata pri izrazanju procesov, saj oba izrazata dejanje v poteku in trajanju. Razlika se pojavi pri izrazanju dovrsnih dejanj, na kar vplivajo aspektualne in slogovne razlike. V ruscini se dovrsna dejanja izrazajo zgolj z dovrsnim delezjem, ki lahko izraza tako preddobnost kot tudi zadobnost. V spanscini pa se dani odnos izraza na vec nacinov. Prva moznost je raba zlozenega gerundija, ki pa zaradi svojih aspektualnih lastnosti lahko izraza zgolj preddobnost, ne pa tudi zadobnosti. Obenem je raba zlozenega gerundija v sodobni spanscini redka. Druga moznost je raba nezlozenega gerundija, ki lahko, za razliko od ruskega nedovrsnega delezja (z izjemo ponavljalnosti), izraza tako imperfektivna kot tudi perfektivna preddobna in zadobna dejanja - perfektivnost je v tem primeru povezana z leksikalnim pomenom glagola. Spanski nezlozeni gerundij se tako ujema bodisi z nedovrsnim bodisi z dovrsnim delezjem.
Literatura/References
Bosque, Ignacio, Demonte, Violeta (Coord). (1999). Gramática de la lengua
castellana (GDLE). Volumen 2. Madrid: Espasa Calpe. (In Spanish.) Comrie, Bernard. (1976). Aspect. Cambridge: Cambridge University Press. Comrie, Bernard. (1985). Tense. Cambridge: Cambridge University Press. Fernández Lagunilla, Marina. (1999). Las construcciones de gerundio. In Bosque, Ignacio, Demonte, Violeta (Coord.): Gramática de la lengua castellana (GDLE). Volumen 2. Madrid: Espasa Calpe. (In Spanish.) Haspelmath, Martin. (1995). The converb as a cross-linguistically valid category. In Haspelmath, Martin, König, Ekkehard (Ed.) Converbs in cross-linguistic perspective. Berlin: Mouton de Gruyter. 1-55. Haspelmath, Martin, König, Ekkehard (Ed.). (1995). Converbs in cross-linguistic
perspective. Berlin: Mouton de Gruyter. Krvina, Domen. (2018). Glagolski vid vsodobni slovenscini 1: besedotvorje inpomen.
[Verbal Aspect in Contemporary Slovenian: Word formation and Meaning]. Ljubljana: Zalozba ZRC. (In Slovenian.) Markic, Jasmina. (1997). Aspektualne vrednosti v sodobni ameriski spanscini v delih kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza (doktorska disertacija). [Aspectual values in modern American Spanish in the works of the Colombian writer Gabriel García Márquez (Doctoral thesis)]. Ljubljana: Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani. (In Slovenian.) Miguel, Elena de. (1999). El aspecto léxico. In Bosque, Ignacio, Demonte, Violeta (Coord.): Gramática de la lengua castellana (GDLE). Volumen 2. Madrid: Espasa Calpe. (In Spanish.) Mora García, Javier. (2018). Historia y significados de las expresiones con gerundio y con en + gerundio. Epos: Revisa de filología, 1. 159-190. (In Spanish.)
Moreno, Arlanda. (2014). El gerundio no perifrástico. Estudio de corpus orales del Español de Mérida, Venezuela (Doctoral Thesis). Tromse: Norges Arktiske Universitet, HSL. (In Spanish.)
Nedjalkov, Vladimir P. (1995). Some typological parameters of converbs. In Haspelmath, Martin, Konig, Ekkehard (Ed.) Converbs in cross-linguistic perspective. Berlin: Mouton de Gruyter. 97-136.
Real Academia Española y Asociación de Academias de la Lengua Española. (2009).
Nueva gramática de la lengua española (NGLE). Madrid: Espasa Libros. (In Spanish.)
Sever, Joze, Derganc, Aleksandra. (2006). Ruska slovnicapo nase. [Russian Grammar for Slovenians]. Ljubljana: Cankarjeva zalozba. (In Slovenian.)
Акимова, Т. Г., Козинцева, Н. А. (1987). Зависимый таксис (на материале деепричастных конструкций). В: Бондарко, Александр В (ред.): Теория функциональной грамматики: Введение. Аспектуальность. Временная локализованность. Таксис. Ленинград: Наука. 257-280. [Akimova, T. G., Kozinceva, N. A. (1987). Dependent taxis (based on the material of converb constructions). In: Bondarko, Aleksandr V. (Ed.): Theory of functional grammar: Introduction. Aspectuality. Temporary localization. Taxis. Leningrad: Nauka. 257-280.] (In Russian.)
Бондарко, Александр В. (ред.). (1987). Теория функциональной грамматики: Введение. Аспектуальность. Временная локализованность. Таксис. Ленинград: Наука. [Bondarko, Aleksandr V. (Ed.). (1987). Theory of functional grammar: Introduction. Aspectuality. Temporary localization. Taxis. Leningrad: Nauka.] (In Russian.)
Бондарко, Александр В. (1987). Общая характеристика семантики и структуры поля таксиса. В Бондарко, Александр В (ред.): Теория функциональной грамматики: Введение. Аспектуальность. Временная локализованность. Таксис. Ленинград: Наука. 234-243. [Bondarko, Aleksandr V. (1987). General characteristics of the semantics and structure of the taxis field. In Bondarko, Aleksandr V. (Ed.): Theory offunctional grammar: Introduction. Aspectuality. Temporary localization. Taxis. Leningrad: Nauka. 234-243.] (In Russian.)
Виноградов, Виктор В. (1960). Грамматика русского языка. Том 1. Фонетика и морфология. Москва: Издательство Академии наук СССР. [Vinogradov, Viktor V. (1960). Russian Grammar. Volume 1. Phonetics and morphology. Moskva: Izdatel'stvo Akademii nauk SSSR.] (In Russian.)
Виноградов, Виктор В. (1947). Русский язык. Грамматическое учение о слове.
Москва: Государственное учебно-педагогическое издательство Министерства просвещение РСФСР. [Vinogradov, Viktor V. (1947). Russian language. Grammatical teaching about the word. Moscow: Gosudarstvennoe ucebno-pedagogiceskoe izdatel'stvo Ministerstva prosvescenija RSFSR.] (In Russian.)
Исаченко, Александр В. (1960). Грамматический строй русского языка в сопоставлении со словацким. Морфология. Часть вторая. Братислава: Издательство Словацкой академии наук. [IsaCenko, Aleksandr V. (1960). The grammatical system of Russian language in comparison with Slovak.
Morphology. Volume two. Bratislava: Izdatel'stvo Slovackoj akademii nauk] (In Russian.)
Князев, Юрий П. (2020). Деепричастие. В Молдован, Александр М. (ред.): Русский язык: Энциклопедия. Москва: АСТ-пресс. 136-139. [Knjazev, Jurij P. (2020). Gerund. In Moldovan, Aleksandr M. (Ed.): Russian language: Encyclopedia. Moscow: AST-press. 136-139.] (In Russian.) Национальный корпус русского языка (НКРЯ). 2004-2021. [The Russian National Corpus (RNC).] https://ruscorpora.ru/new/search-main.html. (In Russian.) Полянский, С. М. (1987). Одновременность/разновременность и другие типы таксисных отношений. В Бондарко, Александр В (ред.): Теория функциональной грамматики: Введение. Аспектуальность. Временная локализованность. Таксис. Ленинград: Наука. 243-253. [Poljanskij, S. M. (1987). Simultaneity/Non-Simultaneity and other types of taxis relations. In Bondarko, Alexander V (ed.): Theory of Functional Grammar: Introduction. Aspectuality. Temporary localization. Taxis. Leningrad: Nauka. 243-253.] (In Russian.) Храковский, Виктор С. (ред.). (2009). Таксис: семантика, синтаксис, типология.
Типология таксисных конструкций. Москва: Знак. [Khrakovsky, Viktor S. (Ed.). (2009). Taxis: semantics, syntax, typology. Typology of taxis constructions. Moscow: Znak] (In Russian.) Шведова, Наталия Ю. (ред.). (1980). Русская грамматика. Том 1. Фонетика.
Фонология. Ударение. Интонация. Словообразование. Морфология. Москва: Наука. [Svedova, Natalia Yu. (Ed.). (1980). Russian Grammar. Volume 1. Phonetics. Phonology. Accent. Intonation. Word formation. Morphology. Moscow: Nauka.] (In Russian.)