CC BY
5Izvirni znanstveni clanek
UDC 316.46:316.752(497.4)
ODNOS DO VODENJA IN IZBRANE SOCIALNO VREDNOTNE ORIENTACIJE PRI RAZLICNIH KULTURAH V SLOVENIJI
Sladana Mihajlovic
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija
Social and social value orientations related to management, self-awareness and life style are among the most important social orientations in any cultural environment. In the research Social and social value orientations related to management, self-perception and life style by chosen groups of Slovene and non-Slovene participants, I was interested if the mentioned social interpretations differ considerably among groups of Slovenian and non-Slovenian participants or cultures of the survey. Respondents have been consisted of six different groups of students (economy students, mechanical engineering students, management students, law students, sociology students and psychology students), which have been included in the survey. A total of 269 students have been questioned, of which 246 have been Slovenians and 23 non-Slovenians. In the questionnaire I compiled together with my colleagues, I applied the Rokeach Value Scale, Hofstede's Management Scale, Lerner's questionnaire on the justness of the world and scales related to evaluations of management and management experience. Results have shown that responses from Slovenian and non-Slovenian respondents do not differ considerably in any summation dependable variable, while they differ considerably in the value preferences World of beauty and aesthetics, Equality of all people, Family security, Politeness and Intellectuality.
Uvod
Aktualni prispevek ima predvsem namen predstaviti enega od zanimivih aspektov empiricnega pristopa k raziskovanju izbranega problema. Obsezna in izcrpna elaboracija teoreticnega ozadja, ki jo je avtorica sicer ze izpeljala, pa je v pricujocem clanku skrcena na vsebinski in stilisticni prikaz, ki naj bi poudaril tradicijo in pomembnost tem tudi za tiste, ki se z omenjeno problematiko sicer raziskovalno ne ukvaijajo, je pa le ta ocitno ves cas prisoten vidik »psihologije in sociologije njihovega vsakdanjega zivljenja«.
Vodenje je vecplastni pojem, zato je tudi definicij vec ter se med seboj razlikujejo glede na aspekt, ki ga izpostavljajo. Sadler (1997) je na podlagi analize vecih definicij dolocil glavne komponente vodenja. Tako naj bi bilo vodenje aktivnost ali proces. Ta proces obsega pojave kot so vpliv, zgledno
vedenje1 ali prepricevanje. Vkljucuje tudi udelezence, in sicer voditelje in privrzence. Kot zadnjo komponento avtor navaja razlicne izide procesa -najbolj ocitni so dosezeni cilji, pa tudi predanost posameznikov tem ciljem, povecanje skupinske kohezivnosti in okrepitev ali sprememba organizacijske kulture. Kulturo sistema Hofstede (1980) definira kot psiholosko imetje organizacije in kot taka predstavlja kolektivno programiranje misljenj in delovanja a) druzbene kulture (predvsem vrednote, socializacija) in organizacijske kulture (predvsem prakticno delovanje). Vrednote pa so bile tudi predmet njegovega preucevanja in prav tako del moje raziskave, nanasajoc se na izbiro idealne sluzbe. V zadnjih desetletjih so postale vrednote imeniten predmet medkulturnega preucevanja in so izraz samega jedra clovestva in cloveskih kultur. Hofstedejeva medkulturna raziskava je pokazala, da so dolocilne dimenzije znacilnosti razlicnih kultur mocno povezane z vrednotnimi sistemi in dimenzijami. Vrednote lahko definiramo kot zivljenjska vodila in kot taksna pomenijo zgostitev vsega tistega, kar neka kultura ceni, kar jo normativno usmerja in motivira. Vrednote so nekaksen povzetek notranjih norm in ciljev neke druzbe in kulture. Poleg tega pa so vrednote v primerjavi z drugimi psihosocialnimi prvinami neke kulture relativno stabilne in dolgotrajne. Kulturo opredeljujejo trajnostno in stabilno, kar pomeni, da so lahko njen najboljsi identifikacijski znak. Ce se pomembno spremenijo vrednotne usmeritve, se pomembno spremeni kultura in obratno.
Vrednotni sistem pa je trajnejsa organizacija prepricanj, ki se nanasajo na prednostne nacine vedenja ali na eksistencna stanja na kontinuumu pomembnosti. Trajnost vrednotnega sistema ni absolutna. Je toliko stabilnejsi, kolikor zagotavlja kontinuiteto edinstvenih dimenzij osebnosti in razlicnih socializacijskih ucinkov. Hkrati pa je v toliksni meri nestabilen, da omogoca preurejanje vrednot glede na njihovo pomembnost kot izraz sprememb v kulturi, druzbi ali na podlagi posameznikovih izkusenj (Rokeach, 1973).
Krech, Crutchfield in Ballachey (Musek, 1982), definirajo vrednote kot posebno vrsto prepricanja, ki se nanasa na to, kateri objekti so dobri in kateri so nezazeleni in slabi. Hkrati s tem poudarjajo tudi druzbeno in kulturno pogojenost vrednot.
Kane (2001), ki v svojem opisu izpostavlja moralno dimenzijo vodenja, poudarja neprisilno, vzajemno naravo odnosa med voditelji in privrzenci oz. volivci (ce uporabimo manj obremenjen oz. bolj korekten pojem)2
1 "Exemplary behaviour".
2 Konotacije besede - privrzenec - (follower) prevec napeljujejo na pasivnost in odvisnost, kar ne more veljati za vse, ki so v dvosmerni izmenjavi z voditeljem.
Bass (1990) je vodenje predstavil kot fokus oz. zarisce skupinskih procesov, stvar osebnosti, sprozanje voljnosti oz. sporazumevanja, vajo vplivanja, posebno obnasanje, obliko prepricevanja, povezavo moci, instrument za doseganje ciljev, ucinek interakcije, razlocevalno vlogo, zacetek strukture in kot se veliko kombinacij omenjenih definicij.
Vodenje lahko vkljucuje uporabo moci, ne more se zreducirati zgolj na uporabo moci, saj se odlocilno opira na prepricevanje. Ceprav politicni voditelji uradno zavzemajo vodilni polozaj, ne morejo dajati zapovedi, saj volivci niso podrejeni.
Nasprotno je Weber (1992) v preteklosti omenil, da se v politiki kot pogosto sredstvo uporablja prisila. V stevilnih primerih je doseganje "dobrih" ciljev vezano na to, da je treba vzeti v zakup moralno dvomljiva ali vsaj nevarna sredstva in moznosti ali tudi verjetnost neprijetnih stranskih posledic. Kane (2001) dalje meni, da so voditelji neizogibno tudi simboli, saj vrhovni voditelj skupnosti ali naroda simbolizira kolektivno identiteto skupine in kontinuiteto. Vodenje naj bi se potemtakem na splosno razlikovalo od managementa3; delno na racun svoje simbolicne vloge in delno na podlagi dejstva, da so voditelji manj tesno povezani z organizacijo kot managerji - in seveda, nekateri voditelji sploh niso vezani na nobeno organizacijo.
O skupinah, ki jim pripadamo, si oblikujemo razlicne predstave, misli, spoznanja, custva in obcutja. Celoto vseh teh prvin, ki jih dozivljamo v odnosu do neke skupine, imenujemo skupinska zavest. S skupinsko zavestjo se povezuje obcutje skupinske identitete. To zajema celoto predstav o skupini, s katero se posameznik identificira in po kateri se omenjena skupina razlikuje od drugih skupin istega razreda. Analogno kot o nacionalni zavesti lahko govorimo tudi o nacionalni identiteti.
Tradicija ter skupna in povezana usoda omogocajo, da se pojavijo podobne kognitivne in emocionalne vsebine nacionalne identitete pri
Zato je morda bolj primerna uporaba besede - »volivec« (constituent), ceprav v dolocenih kontekstih lahko deluje okorno - Gardner, 1990.
3 Avtor uporablja izraz "leadership", ki ga prevajamo kot vodenje in "management", ki bi ga lahko prevedli kot poslovno vodenje. Mozina (1994) pri razlocevanju obeh oblik vodenja trdi, da je glavni poudarek pri procesu vodenja kot managementa v doseganju organizacijskih ciljev, glavni poudarek pri procesu vodenja kot leadershipa pa je v vplivanju na ljudi, da bi dosegli cilje, pri cemer ni nujno, da gre za cilje organizacije. Vodenje (leadership) naj bi bil eden vitalnih vidikov procesa vodenja (management), ki vkljucuje tudi funkcije kot so planiranje, organiziranje, razdeljevanje in pogajanje (Hersey in Blanchard, 1982; po Mozini 1994).
mnogih pripadnikih narodnostne skupnosti oz. kulture. Tako lahko govorimo o pravi narodnostni samopodobi.
Opredelitev problema
Problem lahko v splosnem izrazim z vprasanjem, ali med skupinama oz. kulturama slovenskih in ne-slovenskih udelezencev v aktualni raziskavi obstajajo pomembne razlike (p < 0.05) v izbranih odvisnih spremenljivkah, ki predstavljajo izbrane socialno-vrednotne orientacije oz. socialne reprezentacije v zvezi s problematiko vodenja, druzine in samega sebe.
Hipoteza
H1: Ne pricakujem pomembnih razlik med skupinama v preferencah a/ terminalnih in b/ instrumentalnih vrednot (pomembnost razlik sem preveijala z Mann-Whitneyevim neparametricnim testom neodvisnih spremenljivk).
Metoda
A) Udelezenke in udelezenci raziskave
V raziskavi je sodelovalo 269 studentov od tega 94 studentov in 173 studentk s povprecno starostjo 22 let in povprecnim odklonom 1.55 let (bilo je n = 246 Slovencev (od tega 87 moskih in 159 zensk, povprecna starost = 22.29 let (SD = 1.89)) in 23 Neslovencev (od tega 7 moskih in 16 zensk, povprecna starost = 21.52 let (SD = 1.12)).
V raziskavo so bili vkljuceni studentje tretjih letnikov Ekonomske fakultete v Ljubljani, Strojne fakultete v Ljubljani, Pravne fakultete v Ljubljani, Filozofske fakultete v Ljubljani in Fakultete za management v solskem letu 2006 / 2007. Raziskava je bila izvedena marca 2007.
B) Pripomocki oz. instrumenti
Za zbiranje podatkov je bil uporabljen vecinoma originalen konstruiran vprasalnik, ki je med drugim zajel Rockeachovo lestvico vrednot, vprasalnik o pravicnosti sveta (priredba Dalbert in Montana), Hofstede-jev vprasalnik vrednot, razlicne lestvice stalisc do vodenja.
Vsi instrumenti, ki so bili prevedeni iz anglescine, so bili za uporabo v slovenscini prilagojeni z metodo "naprej - nazaj". Avtorja sumacijskih lestvic (do vodenja, zaznav zadovoljenosti lastnih psihosocialnih potreb, socialne klime v lastni druzini, zivljenjskega stila sta V. S. Rus in M. Rus -Makovec).
A/ Pomembnost in zaznava uresnicenosti osemnajstih terminalnih vrednot po Rokeach-u
Spremenljivke od A 68 do A 85 pomenijo pomembnost oziroma range terminalnih vrednot (od 1 do 18), spremenljivke od A 86 do A 103
predstavljajo zaznavo uresnicenosti terminalnih vrednot (od 1, ki pomeni "prav nic ni uresnicena" do 5, ki pomeni "v celoti je uresnicena");
B/ Pomembnost in zaznava uresnicenosti osemnajstih instrumentalnih vrednot po Rokeach-u
Spremenljivke od A 104 do A 121 pomenijo pomembnost oziroma range instrumentalnih vrednot (od 1 do 18), spremenljivke od A 122 do A 139 predstavljajo zaznavo uresnicenosti instrumentalnih vrednot (od 1, ki pomeni "prav nic ni uresnicena" do 5, ki pomeni "v celoti je uresnicena");
Rezultati
Tabela 1: Rezultati Mann-Whitneyevega testa razlik v rangih terminalnih vrednot (Rokeach, 1973) glede na kategorijo "Slovenci - Neslovenci"
MannWhitney
Variable Skupina N Srednji rang U P
V068 1 246 132.77 2281.50 0.12
Vznemirlj. zivljenje 2 23 158.80
V069 1 246 135.56 2691.00 0.69
Udobno zivljenje 2 23 129.00
V070 1 246 134.36 2671.00 0.66
Izpolnjen smisel z. 2 23 141.87
V071 1 246 135.36 2739.50 0.80
Mir na svetu 2 23 131.11
V072 1 246 132.42 2193.50 0.07
Svet lepote in estet. 2 23 162.63
V073 1 246 138.62 1938.00 0.01
Enakost vseh ljudi 2 23 96.26
V074 1 246 138.07 2073.00 0.03
Druzinska varnost 2 23 102.13
V075 1 246 132.99 2334.50 0.16
Svoboda 2 23 156.50
V076 1 246 132.97 2330.00 0.16
Sreca 2 23 156.70
V077 1 246 135.23 2773.00 0.86
Notranja harmonija 2 23 132.57
V078 1 246 132.43 2196.00 0.08
Zrela ljubezen 2 23 162.52
V079 1 246 133.77 2526.00 0.39
Nacional. suveren. 2 23 148.17
V080 1 246 135.08 2808.50 0.96
Uzitki 2 23 134.11
V081 1 246 137.66 2175.00 0.05
Vera 2 23 106.57
V082 1 246 134.80 2779.50 0.89
Samosposovanje 2 23 137.15
V083 1 246 137.53 2206.50 0.08
Resnicno prijatelj. 2 23 107.93
V084 1 246 134.94 2815.00 0.97
Socialno priznanje 2 23 135.61
V085 1 246 133.84 2544.00 0.42
Modrost 2 23 147.39
Opombe: Skupina: 1 = Slovenci; 2 = Neslovenci; variable so oznacene z zaporedno stevilko v vprasalniku.
V zvezi s preverjanjem H1 smo pomembne razlike med skupinama Slovencev in Neslovencev smo potrdili samo v primeru vrednot: svet lepote in estetike, enakost vseh ljudi, druzinska varnost in vera (tabela 1).
Tabela 2: Rezultati Mann-Whitneyevega testa razlik v rangih instrumentalnih vrednot (Rokeach, 1973) glede na kategorijo "Slovenci -
Neslovenci"
Variable Skupina N Srednji rang MannWhitney U P
V104 1 246 135.19 2781.50 0.89
Prizadevnost 2 23 132.93
V105 1 246 135.32 2750.50 0.83
Sirokosrcnost 2 23 131.59
V106 1 246 133.49 2457.00 0.27
Sposobnost 2 23 151.17
V107 1 246 136.24 2525.00 0.39
Vedrost 2 23 121.78
V108 1 246 136.16 2542.50 0.42
Urejenost 2 23 122.54
V109 1 246 135.49 2708.00 0.73
Hrabrost 2 23 129.74
V110 1 246 134.87 2797.50 0.93
Odpuscanje 2 23 136.37
V111 1 246 135.62 2675.50 0.66
Usluznost 2 23 128.33
V112 1 246 135.79 2634.50 0.58
Iskrenost 2 23 126.54
V113 1 246 134.10 2607.50 0.53
Iznajdljivost 2 23 144.63
V114 1 246 134.30 2658.00 0.63
Neodvisnost 2 23 142.43
V115 1 246 131.28 1914.00 0.01
Intelektualnost 2 23 174.78
V116 1 246 133.79 2530.50 0.40
Ljubeznjiv 2 23 147.98
V117 1 246 134.04 2593.00 0.51
Logicnost 2 23 145.26
V118 1 246 135.97 2589.50 0.49
Ubogljivost 2 23 124.59
V119 1 246 135.16 2790.50 0.91
Odgovornost 2 23 133.33
V120 1 246 137.85 2127.50 0.05
Vljudnost 2 23 104.50
V121 1 246 135.84 2622.50 0.56
Obvladovanje 2 23 126.02
Opombe: Skupina: 1 = Slovenci; 2 = Neslovenci; variable so oznacene z zaporedno stevilko v vprasalniku
Pri verifikaciji H1 za preference instrumentalnih vrednot smo nicelno hipotezo zavrnili pri vrednotah intelektualnost in vljudnost (tabela 2).
Diskusija
V primeru nobene od posamicnih odvisnih spremenljivk (zaznana klima v druzini, evaluacija lastnega (stila) vodenja, evaluacija/ zaznava vodstvenega stila v slovenskem gospodarstvu, evaluacija lastnega zivljenjskega stila ter zaznava »pravicnosti v svetu«), izrazenih kot socialno-vrednotne orientacije oz. kot socialne reprezentacije in merjene kot sumacijske variable, nisem odkrila pomembnih razlik med skupinama udelezencev oz. kultur »Slovenci« vs. »Neslovenci«. Gre torej za izrazite podobnosti v nekaterih temeljnih socialnih reprezentacijah in self konceptih oz. samoevaluacijah med skupinama slovenskih in neslovenskih udelezencev v raziskavi. Iz omenjene podobnosti lahko z relativno visoko stopnjo verjetnosti sklepamo, da je bila vsaka od obeh skupin izpostavljena podobnim socializacijskim oz. akulturacijskim ucinkom s strani slovenskega okolja.
Omenjene socialne/ akulturacijske ucinke lahko opazimo tudi na nivoju podobnosti v preferencnih zaznavah terminalnih oz. instrumentalnih vrednot Rokeacheve lestvice vrednot. Pomembne razlike v preferencah terminalnih vrednot sem odkrila samo v primeru treh vrednot (Svet lepote in estetike, Enakost vseh ljudi, Druzinska varnost), v zvezi z instrumentalnimi vrednotami pa v primeru dveh vrednot (Intelektualnost in Vljudnost). Hkrati menim, da ravno odkrite pomembne razlike med skupinami v rangih vrednot Enakost vseh ljudi in Druzinska varnost (tabela 1) pa vendarle kaze tudi na nekatere manjse razlike v socializacijskih ucinkih med skupinama slovenskih in neslovenskih udelezencev. Zanimivo je, da je skupina neslovenskih udelezencev v raziskavi pomembno bolj pozitivno preferira vrednoto Intelektualnost, kot pa jo preferira skupina slovenskih udelezencev, kar morda kaze na to, da neslovenski udelezenci izobrazbo oz. intelektualnost zaznavajo kot pomemben faktor, ki je povezan s procesi socialne promocije.
Dobljene rezultate lahko strnemo v ugotovitve, da sta slovenska in neslovenska skupina udelezencev oz. kultur v raziskavi zelo podobni v vrednotnih preferencah.
Literatura
Bass. B. M. (1990). Handbook of leadership (theory, research, and managerial applications), Third edition. The Free Press - Collier Macmillan Publishers. London.
Gardner. H. (1990; 1996). Leading Minds (London: Harper Collins).
Hofstede. G. (1980). Culture's consequences: International differences in work-related values. Beverly Hills CA: Sage Publications.
Kane. J. (2001). The politics of moral Capital Cambridge: Cambridge University Press.
Kuljic. T. (2004). Tito - socioloskoistorijska studija. Gradska narodna biblioteka «Zarko Zrenjanin». Zrenjanin 2004.
Mozina. S. (1994). Osnove vodenja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Musek. J. (1982). Osebnost. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum. Rokeach. M. (1973). The nature of human values. New York: The Free Press. Sadler. P. (1997). Leadership. London: Kogan Page Limited. Weber. M. (1992). Politika kot poklic. v F. Adam (Ur.), Politika kot poklic. Ljubljana: Krt, 21 - 66.
