AFIRMACIJA SPLETA V ULIČNI POEZIJI Текст научной статьи по специальности «Языкознание и литературоведение»

izvirni znanstveni clanek

UDK:82.0:784.66 AFIRMACIJA SPLETA V ULICNI POEZIJI

Jernej Kusterle

Jesenice, Slovenija

Keywords: streety poetry, rap, internet, modernization, actualization

In the area of street poetry the end of the 20th century meant a radical turning point. General popularization of internet caused its affirmation in lyrics of the street poetry. The living language directives make authors and authoresses modernize their vocabulary and actualize presented contents using elements of internet environment. At the same time new forms of sound records, communication, advertising, marketing, (self-)promotion etc. have been introduced by internet. The following article will present internet influence on street poetry in America and Slovenia as well. Some examples of the authors' and authoresses' lyrics will also be presented.

Kljucne besede: ulicna poezija, rap, splet, modernizacija, aktualizacija

Konec 20. stoletja je pomenil korenito prelomnico na podrocju ulicne poezije, saj je s splosno popularizacijo spleta prislo do njegove afirmacije v besedilih. Avtorji in avtorice v skladu s smernicami zivega jezika modernizirajo svoj slovar ter aktualizirajo upovedane vsebine z elementi, ki jih prinasa spletno okolje. Hkrati se s spletom pojavijo nove oblike zvocnega zapisa, komunikacije, oglasevanja, trzenja, (samo)promocije itd. Prispevek bo prikazal vplive spleta na ulicno poezijo v Ameriki in Sloveniji, pri cemer bodo posebej obravnavani primeri besedil avtorjev in avtoric.

1 Uvod

Slovenska ulicna poezija je zaradi (glede na svetovni kontekst) poznega nastanka izpustila stopnjo izdajanja albumov na vinilnih ploscah, v manjsi men ujela obdobje izhajanja albumov hkrati na CD-jih in avdiokasetah ter dozivela popularizacijo z nastopom interneta, ko so komadi

v razlicnih vrstah zvocnih zapisov (npr. mp3., vaw., wma.) lazje krozili med poslusalci. Za to so poskrbeli racunalniski programi (npr. Kazaa, E-mule, Limewire, Shareaza, Imesh, DC++ idr.), ki so omogocali izmenjavo datotek v spletnem okolju. Tovrstne interakcije uporabnikov so potekale vzporedno z druzbenim mrezenjem. Tako sta se nasteti programski opremi pridruzila se mIRC (1995), »ki je uporabnikom ponujal skupinske oziroma javne in zasebne virtualne klepete ter kmalu tudi izmenjavanje datotek, s cimer se je izboljsala uporabniska izkusnja« (Kusterle, 2015: 421), ter MSN (1999). Pomembno vlogo v razvoju slovenske ulicne poezije imajo spletni forumi (Rap dvoboji, Rap scena, RWC, Monkibo), ki so v prvem desetletju novega tisocletja predstavljali virtualni prostor, kjer so izkusenejsi v vlogi mentorjev ucili, svetovali in pomagali manj izkusenim avtorjem. Ti »so posnetke lahko objavljali v posebej za to oblikovanih temah, ki so jih skrbno nadzorovali administratorji in moderatorji, medtem ko so ostali uporabniki komentirali svojo poslusalsko izkusnjo« (Kusterle, 2015: 421). Te vrste forumov bi lahko enacili z delavnicami kreativnega pisanja, procesom oblikovanja oziroma izpopolnjevanja avtorja. Na forumih so potekali organizirani avdio in tekstovni, dissovski ali tematski dvoboji, v okviru katerih so zmagovalca izbrali registrirani uporabniki ali komisija. Dvoboji so kasneje prerasli v turnirje, kjer je zmaga pomenila cast in ugled.

Spletno oglasevanje, trzenje in (samo)promocija poleg ze nastetih nacinov ponujajo slovenskim avtorjem ulicne poezije moznost za vecjo prepoznavnost preko socialnih omrezij (SoundClick (1997), MySpace (2003), Facebook (2004), YouTube (2005), Twitter (2006), SoundCloud (2007)), specializiranih spletnih strani (Slorapfan.info (2007)), spletnih strani Radia Student (1969), kjer so uporabnikom na voljo »live streaming«, »streaming« in zapisani prispevki, ter spletnega radia RSN (Radio Samih Norcev (2008)), ki je bil v casu delovanja namenjen promociji slovenske hip-hop scene.

Internet je prinesel nove poimenovalne moznosti. Poleg terminov, kot so npr.: svetovni splet (world wide web), mreza (network), e-posta (email), spletni brskalnik (web browser) idr., so postopoma nastajali izrazi, ki temeljijo na ekskluzivizmu.1 To so lahko kratice, npr.: wtf (what the fuck), brb (be right back), tyt (take your time), rofl (rolling on floor laughing), lol

1 Termin ekskluzivizem pomeni omejenost na nek krog ljudi. V takem pomenu ga uporablja Andrej E. Skubic v svojem prispevku Sociolekti od izraza do pomena: kultiviranost, obrobje in eksces (Obdobja 22, str. 304). Tako kot v Skubicevem primeru gre tudi tu za besedni ekskluzivizem.

(laughing out loudly), ty (thank you), np (no problem), omg (oh my god), omfg (oh my fucking god), smh (shaking my head), bff (best friends forever), rtm (slov. rad te imam), ali novotvorjenke, npr. vsecek (like), selfie (slov. sebek), profilka (slov. profilna slika, npr. na Facebooku) idr. Ker pa sta ulicna poezija in splet v 21. stoletju nelocljivo povezana, je predvsem ekskluzivisticno obarvani del novega besedisca postopoma prehajal v besedila ulicne poezije. (Kusterle, 2015: 422)

2 Vplivi spleta na amerisko ulicno poezijo

Splet vpliva na amerisko ulicno poezijo na leksikoloski in motivno-tematski ravni. Vecji vplivi so prisotni pri mlajsih avtorjih in tistih, ki ne izvirajo iz tezkega socialno-druzbenega okolja ali pa so ga na neki tocki presegli, medtem ko na ravni spola ne prihaja do vecjih razlik, kar se bo pokazalo na nadaljnjih primerih.

2.1 Leksikalni vplivi spleta

Socialna omrezja in z njimi povezane akcije se kot najbolj priljubljeni del spleta pogosto reflektirajo v besedilih ulicne poezije.

OMEMBA SOCIALNIH OMREZIJ

AVTORJI AVTORICE

»But on one here now look, all over your facebook.« (Webby, 2011) »Facebook face facts can you know that; / Bla bla bla bla bla girl you should post that.« (M.I.A., 2010: 14)

»But how the hell is a nigga start beef with me on his fucking twitter?« (Ludacris v Mill, 2012: 15) »Pop shit on Twitter and apologize on Facebook.« (Kim, 2014)

»I just gave out Grammys on my Instagram.« (Drake v Sean, 2015: 2) »So don't think you're bad / cause your man press my Instagram.« (Leshurr, 2015)

»I've been gettin' fame, I've been the hottest since MySpace.« (Hopsin, 2015: 2) »So misbehaved in the 7th grade. / Now who's jerking off to my MySpace page.« (Banks, 2013)

»Fuck with Cube, I'm better than YouTube.« (Cube, 2008: 7) »You won't catch me on the Youtube movie.« (Rasheeda, 2009: 4)

2.1.1 Kraticni vplivi spleta

Kratice se v ulicni poeziji uporablja za sifriranje podatkov, ritmizacijo in rimanje. Young Deon v komadu B.F.F. zaporedoma naniza kar nekaj kratic, ki izvirajo iz angleskega jezika, »OMG / WTF / SMH / BFF / That's your BFF. / That's your BFF.« (v Cassie, 2009). Prav tako kot avtorji, kratice v svojih besedilih uporabljajo tudi avtorice, npr. Lil' Kim v komadu Download: »His sense of humor got me writin L-O-L« (2009: 5).

2.2 Motivno-tematski vplivi spleta

Kot kazejo primeri, tako avtorji kakor avtorice v svojih besedilih uporabljajo sklicevanja na priljubljena socialna omrezja, kot so: Facebook, Twitter, Instagram, MySpace in YouTube.

AKCIJE NA SOCIALNIH OMREZJIH

AVTORJI AVTORICE

»Ah, fuckin' with Luda's not a great look. / A verse'll make your fans unfriend you on Facebook.« (Ludacris, 2015: 5) »Others send friend requests / but they get denied.« (Kim, 2009: 5)

»Some people read every single Tweet that I send.« (Webby, 2014: 11) »Those other ones obsessed wid me; / dem tweet mi twitter page and a act like a me.« (Saw, 2003: 17)

»I ain't with that Twitter shit, nigga try to follow me.« (Havoc v Clan, 2009: 8) »He was on her Twitter, but he never got followed.« (Banks, 2015: 6)

»I heard you got a new man, I see you takin' a pic; / then you post it up, thinkin' that its makin' me sick.« (Sean, 2015: 4) »Please no pictures (You got me), up off of a my twitter (You got me).« (Ciara, 2010: 1)

»I don't give a fuck bout how many likes you get. / Fuck a selfie stick, suck a healthy dick, bitch!« (Khalifa, 2015) »Screaming ''No new friends!'' in the club but they got more friends than Facebook likes!« (Leshurr, 2014b)

»I rock it and now they all blogging about the hotness; / Datpiff hot this week with a million comments.« (Webby, 2010: 5) »All these haters like to talk / but I'm still something they can't hang with they blogging at their home.« (Product, 2013: 19)

»Came back and dropped that Ill Mind 4. / That put me in a cool place, swiped up a million views in a few days.« (Hopsin, 2015: 10) »These rappers rather shoot at people I'd rather shoot a vid / and put it on the internet and gain a couple views from it.« (Leshurr,

2014a: 2)

»You wouldn't know the real me if your bitch Wikipedia'd it.« (Ludacris, 2015: 5) /

Akcije na socialnih omrezjih sem poimenoval dejavnosti, ki so povezane s socialnimi omrezji, oziroma aktivne procese, vezane na socialna omrezja. To so na primer: sprejetje ali odklonitev virtualnega prijateljstva, posiljanje sporocil prek socialnih omrezij, sledenje dejavnostim posameznika na socialnih omrezjih, nalaganje in objavljanje fotografij na socialnih omrezjih, vseckanje dejavnosti na socialnih omrezjih, bloganje, pridobivanje ogledov video posnetkov na za to osnovanih elektronskih platformah, iskanje rezultatov na Wikipediji itd.

Avtorji socialna omrezja in njim pripadajoce akcije v svoja besedila vkljucujejo tudi z namenom kritiziranja sodobne druzbe. Medtem ko Hopsin v komadu I just can't parodira priljubljenost objavljanja nepomembnih in vcasih celo absurdnih novic na socialnih omrezjih, »Whole world gettin' so sick of em, my nuts swing like a pendulum; / I'm on Instagram right now postin' pics of 'em; / they are so cute together, aren't they, look at them (awwh). / One's bigger than the other though, just thought I'd let you mutha'fuckas know« (2015: 14), Nas v komadu Daughters enako temo predstavi manj humorno, z vidika starsev, ki ugotovijo, da je njihova hcerka na spletu objavila fotografijo, na kateri je v ozadju videti skatlo kondomov, ki jo je sama verjetno spregledala,

»This morning I got a call, nearly split my wig, / this social network said ''Nas go and get ya kid.'' / She's on Twitter, I know she ain't gon post no pic / of herself underdressed, no inappropriate shit, right. / Her mother cried when she answered; / said she don't know what got inside this child's mind, she planted / a box of condoms on her dresser then she Instagrammed it. / At this point I realized I ain't the strictest parent« (2012: 5).

Krs-One gre se dlje, ko v komadu Tek nology izrece kritiko na celotno druzbo, ki uporablja internet, saj naj bi na ta nacin ameriska vojska, kot tisti akter, pri katerem se je internet zacel razvijati, nadzorovala svetovno populacijo, »You protesting they guns but you using they Facebook. / Oh you don't get it yet? / The American military captured the world with the internet. / You using military tools. / And if you use these tools in school, you're in military school« (2010: 6). Niso pa zgolj moski

tisti, ki v svetovnem spletu in socialnih omrezjih vidijo razlog za kritiko. Ameriska raperka Snow Tha Product v komadu Unorthodox izrazi nezadovoljstvo nad »anonimnim« komentiranjem prispevkov uporabnikov spleta, ki se skrivajo za virtualno identiteto,

»See I'm tired of all of this internet talk, 'cause of internet balls, in your internet drawls; / on some internet blogs, talkin' internet fraud, / with anonymous comments you probably aren't / even close to cool, or you failed ass artist; / probably got shut when you started. / And now you wanna talk about shit 'cause you just aren't / any where close to being what you wanted. / If you don't like something why do you comment? / Why you all up in it and why you watch it?« (2011: 2).

Prav tako se je na pisanje komentarjev pod objavljenimi prispevki, a z bolj feministicno noto, odzvala raperka Lady Leshurr v komadu F64, ko je na satiricen nacin preventivno obracunala z maskulisticnimi izjavami, »And I know some Youtube comments are gonna say: / Get to the kitchen and make me a sandwich. / Who do you think I am Gordan Ramsey?« (2014a: 6), pri cemer je zanimivo, da se hkrati z zavzemanjem za lastne pravice (oziroma pravice zensk), s komparativnostjo z Gordonom Ramseyem posmehuje ugledu vrhunskega kuharskega sefa, ki najbrz ne bi naredil klasicnega sendvica.

Splet ulicnim pesnikom ne pomeni zgolj podrocja kritike, temvec ga uporabljajo kot medij, preko katerega svojo prepoznavnost izpostavljajo tudi s sklicevanjem na enega izmed najbolj razsirjenih brskalnikov, tj. Google, »Google me bitch, wanna know, what my name is? / Don't even ask, stupid ass, am I famous« (Cube 2010: 5) in »If you wanna find me. / Baby you can google me« (Taylor 2009: 4).

2.3 Spletizacija motivno-tematskega okvira

Ze v prejsnjem poglavju je prikazano, da so vplivi spleta lahko prisotni tudi v motivih in temah avtorjev in avtoric ulicne poezije. Ce je teh vplivov toliko, da je motivno-tematski okvir podrejen spletu, temu pravimo spletizacija motivno-tematskega okvira.2 Redko se sicer zgodi, da bi splet postal primarna in osrednja tema, a kljub temu lahko znotraj korpusa besedil ulicne poezije najdemo primere, kjer je glavna tema, vezana na spletno

2 Gre za postopek, pri katerem vnasamo motive in teme, povezane s spletom, v kontekst ulicne poezije, pri cemer splet v besedilu zavzame osrednje mesto.

okolje, sredisce, okrog katerega avtor z dodajanjem nespletnih podtem in motivov gradi sobesedilo. Znotraj ameriske ulicne poezije so taki primeri npr. Facebook friend (360), Internet Thugs Attack (Chamillionaire), Internet Relationships (MC Lars), Myspace (Flame feat. Diamone) in Fuck your phone (Snow Tha Product).

Glede na vrsto postopka izpeljave teme lahko omenjene primere zamejimo z oznakama: satira in opozorilo.

2.3.1 Satira

Komad Fuck your phone (Snow Tha Product) je satira na stereotipne odnose, ki jih predvsem mladi v realnem nadomescajo s tistimi v virtualnem zivljenju. Ce je pri nekaterih drugih predstavljenih primerih opaziti odvisnost od spleta na nacin, da gre pri subjektih za samodeprivacijo realnega okolja, se v tem primeru kaze odtujenost v smeri potlacenega socialnega cuta, ko je posameznik postavljen v druzbo znotraj realnega sveta, a se vedno cuti potrebo po participaciji v virtualnem svetu, »Umm she wanna instagram her dinner, / Tweet that she having fun and shit. / Imessage ain't delivered. / OMG SMH what a bummer bitch. / Nowadays two people be next to each other, / don't talk, just twitter mention each other, / texting each other; / oh shit, God forbid y'all show interest in each other« (2013: 18).

2.3.2 Opozorilo

Komad Internet relationship (MC Lars) deluje preventivno kot opozorilo, kaksnim nevarnostim je uporabnik spleta lahko izpostavljen, ce je nepazljiv in do virtualnega sveta pristopa nekriticno. Gre za zelo inovativno konstruirano besedilo, sestavljeno iz treh razlicnih tipov struktur, ki se trikrat ponovijo. Pred kitico je postavljen kratek stirivrsticni uvod, ki deluje kot napoved zgodbe. Le-to spoznamo preko dialoskega razgovora med dvema uporabnikoma socialnega omrezja. Temu sledi refren z jasnim sporocilom, da je clovek kot druzbeno bitje del realnega in ne virtualnega sveta, »It's not normal to have an Internet girlfriend. / Online relationships are really just pretend. / Unplug your heart, upgrade your system. / Get, get off the Internet« (2005: 10). Kot primer navajam drugi del, kjer je prikazana zgodba okoli uporabnikov socialnega omrezja MySpace, na koncu dialoga pa izjemoma sledi se dvostisje, ki pojasni razplet zgodbe.

»Bob went on MySpace for hours a day. Talking to girls from Moscow to LA.

But people can surprise you from behind a screen. Listen to this verse and you'll see what I mean. [SueChick1990:] Hi, I'm Susie, I like your profile,

I checked out your pics and I like your style. [BOBSTER MAN:] Sounds good Susie, I'll be your friend,

we can read each other again and again. [SueChick1990:] Comment on my pics and post on my page,

join my groups and guess my age! [BOBSTER MAN:] You must be 18, how could you not?

You can't be in high school you're just too hot. [SueChick1990:] Let me send you pics for your personal collection,

I hope they inspire you and give you a smile. Susie sent Bob pics that were borderline obscene, the cops showed up at his door - she was only 16.« (2005: 10)

Podobno sporocilo poda tudi komad Myspace (Flame feat. Diamone), kjer skozi naracijo izvemo zgodbo o mladoletnici, ki odrasca brez oceta, mati pa je ob tem, da je ni nikoli doma, se odvisnica od prepovedanih drog. Zato se dekle zatece v virtualni svet, na enega izmed socialnih omrezij, tj. MySpace,

»Chante's profile is not marked private. / Just by her pics you can see why the guys click. / Yea, she's cute and she's not trying to hide it, / it's best for me to not even try to describe it, / plus she's young, but you can't tell by how she's dressed; / the messages she gets seems to express, / or at least suggest that he's interested in meeting, / so she accepts, thinks he's cute, now she's cheesin'. / Every click she mistakes it for love. / Her daddy is gone plus she's too young for the clubs. / Her about me section seems to suggest, / that's she's sexual or open to sex. / As time progress they make plans for a date. / Chante lied to this guy 'bout her age. / But it's okay. / Chante says that it's safe. / Her own little place to get away. / Her myspace.« (2007: 4)

V nadaljevanju zgodbe dekle povabi fanta k sebi domov, pri cemer ne ve, da policija moskega isce zaradi spolnega napada na mlajso osebo. Zgodba se konca tako, da moski posili dekle, ki je le iskalo nekoga, ki bi ji pokazal, kaj je ljubezen.

3 Vplivi spleta na slovensko ulicno poezijo

Ameriska ulicna poezija ima daljso tradicijo kot slovenska, vendar je vpetost v spletni kontekst pri obeh sorazmerno enako casovno determinirana. Kakor velja za vecino stvari, je tudi v okviru spleta pri nas prislo do zamude pri kulturnem transferju,3 vendar to ni vplivalo na prisotnost novega, pod vplivi spleta tvorjenega, izrazja. Slovenski avtorji so postopoma, vzporedno z razvojem tehnologije, v besedila vnasali aktualna poimenovanja novih pojavnosti. Najprej so posegali v referencni okvir mobilne telefonije, »Jst pa glih pr lubici to noc sm spet prespau, I telefon mi zazvoni, Marchezzi mesic je poslau: I Prosm, da poklicete ali napolnite racun. I Takoj prtisnem YES. Cez sekundo sm uzun.« (Palíjo v Marchezzi, 2010) in »Pa se kr prek telefona, I kokr sm rekla, pozdrav brez bontona.« (Polly v Nikolovski, 2005: 9), nato pa so zaceli s crpanjem besedisca iz slovarja virtualnega sveta.

3.1 Leksikalni vplivi spleta

V nasprotju z ameriskimi slovenski avtorji ne uporabljajo tako sirokega spektra novega besedisca. Pri nas nihce od reprezentativnih avtorjev ne uporabi na primer sklicevanja na popularno aplikacijo Snapchat, ki uporabniku omogoca posnetje fotografije ter njeno razposiljanje vec razlicnim naslovnikom, pri cemer posiljatelj casovno doloci, koliko casa bo fotografija na prejemnikovem zaslonu vidna, kot to pocnejo ameriski avtorji (npr. Kanye West v komadu Bleesings, Hopsin v komadu Ramona, Lady Leshurr v komadih Queen's speech 1 in Queen's speech 4), ali na zastonjsko enciklopedijo, ki je hkrati tudi socialno omrezje, Wikipedio, kot to stori Ludacris v komadu Beast mode.

3.1.1 Kraticni vplivi spleta

Mirko v komadu Ni vec tko kratice postavi na konec predstavljenih verzov ter s tem poleg pomenske oblikuje se zvocno sliko, »Zdej mamo nove nacine naprimer - MSN, I dns ljubezn je kratka - RTM, I velik takih frikov - WTF, I stari moj, kje je zivljenje - BRB.« (v Trkaj idr., 2008). Pri tem uporabi tako angleske (MSN, WTF, BRB) kot tudi slovenske (RTM) kodirne enote,4 medtem ko se Young Deon (glej poglavje 2.1.1) posluzuje zgolj kratic iz angleskega jezika (OMG, WTF, SMH, BFF). Pri avtorjih se

3 »Proces kulturnega transfera pogosto vodi k naturalizaciji tujka, ki postane obcuten kot avtohtona struktura.« (Juvan, 2011: 114)

4 Kratice spominjajo na kode (oz. kodirne enote), kjer kodirni sistem uporabnikom otezkoca razumevanje pomenov prvotnih struktur, zato besedno zvezo »kodirne enote« uporabljam kot sinonim kraticam.

ujema ena angleska kodirna enota (WTF), sicer pa se z izjemo SMH v slovensko govorecem okolju uporabljata tudi ostali dve (OMG, BFF).

Trkaj v komadu Kensl (»Kdo gre prot men? LOL-ek in Stan.« (v Salle idr., 2012)) kratico uporabi za tvorbo besedne igre, ki ima dvojno komicno vrednost; prva se kaze v uporabi kratice LOL (laughing out loudly), druga pa v intertekstualni povezavi s poljsko nemo humoristicno risanko Lolek in Bolek, ki jo je Telewizja Polska predvajala med letoma 1963 in 1986 - pri tem je Trkaj lik Boleka zamenjal za tragicnega protagonista Stana, bolestnega obozevalca, ki je zaradi spregledanosti s strani svojega idola ubil sebe in svojo noseco partnerico, iz komada Stan (The Marshall Mathers LP, 2000) ameriskega raperja Eminema.

Tudi slovenske ulicne pesnice v svojih besedilih posegajo po kodirnih enotah, npr.: »se na MSN-ju te ni« (Lelly, 2009), »ne posle sms-ov mi vsako sekundo« (Nany, 2010), »Zdej slêdi mi, GPRS ne pomaga ti« (Katana, 2010: 10), vendar pa te niso vezane zgolj na mladinsko, temvec na splosno poznavanje (MSN - Windows Live Messenger; SMS - Short Message Service; GPRS - General Packet Radio Services).

Ob klasicnih kraticah se v slovenski ulicni poeziji pojavljajo se druge oblike krajsav, npr. »na fejsu [...] ne lajka mi objave« (Nany, 2010), kjer »fejs« izhaja iz foneticne variante Facebook [fejsbuk], ki jo slovenski avtorji pogosto rabijo v svojih besedilih, npr. »to ni komad za fejsbuk, niti komad za tviter« (Burke, 2014: 8) in »Zdravo fejsbuk, jaz nisem notri« (R-i-P, 2011)

2.2 Motivno-tematski vplivi spleta

Podobno kot v ameriski tudi slovenski avtorji uporabljajo splet kot eno izmed kritiskih tem, s cimer izrazajo nezadovoljstvo nad sodobno druzbeno situacijo. Tako se na primer David v komadu Pejt vn dotakne mladine, kateri virtualni svet nadomesca pristne socialne odnose, »Ceu vecer za kompm, z druzbo se ne znajo igrt, / in pol ni cudn, da zjutri, tezko jim je ustt« (2015), raperka Liil Leah pa izrazi razocaranje nad stanjem na spletnih forumih, »Spomnem se casou, ko so forumi bli se koristni, / polni informacij, loh si se naucu vse o rimi. / Ko ti ni blo jasn, si vprasu pa si zvedu, / donès to noben ne dela vec, ker tam so vsi podlegl egu« (Leah, 2012: 17).

Pri nas je splet, bolj kot na avtorice, vplival na avtorje; eden izmed razlogov je v tem, da je avtoric precej manj kot avtorjev. Medtem ko lahko pri ulicnih pesnikih zasledimo vec sirse druzbene kritike, tj. kritike druzbe kot celote, se ulicne pesnice pogosteje lotevajo ozje druzbene kritike, tj.

kritike posameznika kot druzbenega bitja, kar bo prikazala naslednja razpredelnica.

DRUZBENA KRITIKA

AVTORJI AVTORICE

»Naj nekdo sporoci Nekromantu / da mam pun kurac jutub reprjev in ljubavnih komadov.« (Mirko v Emkej idr., 2011) »Ne vem kako bacile ti preneses na dekleta? / Najbrz ker si tok izkusen v zvezah preko neta.« (Nany, 2011)

»Tega se pluva, pol je kul, ker je unga zdisu, / ta disu nazaj in Fejsbuk se spet razpisu.« (Dosa, 2013) »ti rises po zidu sam na fejsbuku« (Nany, 2011)

Moj osebni profil zgubla na vrednosti, / nism v knigi obrazov, zato zivim v nevednosti. [...] naj se ve, keri kolega trenutno uporabla wc [...] Mas fejsbuk prijatle in si puno posebn.« (Monstrum intelekt v R-i-P, 2011) »Vsak dan po MySpaceu spijunira; lubosumna na komade moje, kritizira; / nima frendou, na MySpaceu jih pobira.« (Nany, 2008)

»Jebal vas youtube reperi [...] Sam majke mi, / folk prodaja duse za view-je pa like-e.« (Dosa, 2013) »na fejsu [.] in ne lajka mi objave« (Nany, 2010)

»Zdej vsak je njen prjatu, vsi odenkrat so svetniki, / »R.I.P. & MISS YOU« - fotoshop na vsaki fakin' sliki.« (Smayo, 2013) »Valda mam te rada, na GZ-ju si med TOP 10.« (Nany, 2009)

Opazimo lahko, da avtorji kljub uporabi prve osebe oziroma izbire natancno dolocenega naslovnika, kritiko s pomocjo parodije ali pluralizacije nadaljnjega besedila prenesejo na kontekst celotne druzbe, avtorica (zgolj ena avtorica je s primeri v svojih besedilih ustrezala raziskovanemu problemu) pa z izjemo zadnjih dveh primerov, kjer v predzadnjem pripoveduje o pozitivnosti ljubezni do »cefurja«, kot se sama izrazi v komadu, v zadnjem pa v povezavi s slovenskim socialnim omrezjem GlasujZame z ironijo predstavi plehkost razmerij med mladimi, kritiko usmeri na tocno doloceno osebo, pri cemer niti v sirsem besedilnem kontekstu ne moremo govoriti o moznosti posplositve, ker vsi trije predstavljeni primeri izhajajo iz dissov, usmerjenih na konkretne osebe.

3.3 Spletizacija motivno-tematskega okvira

Tudi znotraj slovenske ulicne poezijo lahko najdemo primere, kjer splet prevzame osrednjo vlogo v besedilu. Taki primeri so na primer: Selfie (Burke), Moj frend iz Nizozemske (Da Kru feat. Shorti), Fejsbuk (R-i-P), Se vozim (Tekochee Kru) in Pejt vn (David feat. Murat, 2015), pri cemer lahko ze takoj opazimo, da v nasprotju z amerisko v slovenski ulicni poeziji ni nobene avtorice, pri kateri bi bil splet osrednja tema katerega izmed besedil.

Da bi spletizacija motivno-tematskega okvira znotraj ulicne poezije dobila komparativisticno vrednost, je tudi slovenske primere potrebno zamejiti s kategorijama satira in opozorilo.

3.3.1 Satira

Slovenski ulicni pesnik Burke v komadu Selfie na zbadljiv in hkrati humoren nacin izpelje kritiko na fenomen sebkov (self), fotografij posameznikov, ki te fotografije tudi sami posnamejo, »daba vam sve slike, statusi in pocutje, / slikaj si duck face, ko ti odrezem usne [...] to ni komad za fejsbuk, niti komad za tviter, / to je pesem ki opeva internetne klike, / picke in tipe, internetni biceps, / 2 all my people, ki forsirajo selfi slike« (Burke, 2014: 8).

Se en primer satire lahko najdemo v komadu fejsbuk dvojice R-i-P, kjer avtorja satiricno izpostavita problematiko odvisnosti od spleta, »moja soseda [...] mutirala v pisatla, / predn je prisla do seststotega prijatla [...] Tipkas, sminkas, tipkas [...] Sklopim ti elektriko pa nimas pojma dihat [...] Vsako leto tristo dni hrana za tipkami; / odvisni vsi, glej, pise ti, odpisi ji« (263 v R-i-P, 2011).

3.3.2 Opozorilo

Slovenska ulicna poezija stevilcno ne konkurira ameriski ulicni poeziji, zato je tudi primerov besedil, kjer splet nastopi kot osrednja tema, manj kot v ameriskem kontekstu. Kot primer opozorila bi lahko vzeli komad Pejt vn (David feat. Murat, 2015), ki je bil v prispevku obravnavan ze v okviru druzbene kritike, preko katere vzpostavi svojo sekundarno vlogo, tj. posredno opozorilo, kaj se lahko zgodi, ce mladi prevec pozornosti posvetijo spletu in virtualnemu okolju. David namrec zapise: »Ceu vecer za kompm, z druzbo se ne znajo igrt, / in pol ni cudn, da zjutri, tezko jim je ustt« (2015) ter v obliki prvoosebne izpovedi posredno izrazi, kaj bi lahko poceli, da bi stopili v stik z druzbo in okolico, kakor so to poceli mladi nekoc, »Velik stvari za narest, sam ne znajo sami, / mi nismo

mel vsega, ker bli so drugi cajti. / Po ulci ganjal se z rolerji, kolesi, / zvonil pr sosedih, skrivalnce poleti. / Smehi, k prsou sm cist popraskan dam, / dostkrat slisu jih, v glavi zmeri mel svoj plan. / Sam se enkrat zvozt tist ovink, / hit sou naprej, tut, ce mel z betonm stik. / Ni blo dolgcajt, vedno dnevi pestri« (2015). V refrenu posredno opozorilo nato preide na neposreden nasvet: »Tut, ce pada dz, pejt vn! / Jesen, polet, pejt vn! / Tut, ce pada sneg, pejt vn! / Najt zase cajt, pejt v lajf, fnt!« (2015).

4 Povzetek

Odkar je splet pri mnogo ljudeh prisel v vsakodnevno rabo, se njegov vpliv pozna tudi v besedilih ulicnih pesnikov in pesnic. Ti v skladu s smernicami zivega jezika modernizirajo svoj slovar (npr. kraticni sistem: RTM, BRB, OMG, BFF idr.) ter aktualizirajo upovedane vsebine z elementi, ki jih prinasa spletno okolje (npr. sklicevanja na priljubljena socialna omrezja, kot so: Facebook, Twitter, Instagram, MySpace in YouTube). Zdi se, da je vpliv spleta vecji v Ameriki kot v Sloveniji, saj je to prostor, kjer dnevno nastajajo novi, s spletom povezani, projekti. Hkrati se vpliv spleta v vecji meri ter z bolj raznolikimi primarnimi in osrednjimi temami kaze pri avtorjih, za kar je eden izmed pomembnejsih statisticnih razlogov v manjsem stevilu avtoric.

Viri

Banks, Azealia. 2015. Wallace. V: Broke With Expensive Taste. California: Prospect Park. 6.

Banks, Azealia feat. 77Klash. 2013. P-u-s-s-y.

Burke. 2014. Selfie. V: Skunkcloud vol. 3. Maribor: Wudisban Records. 8. Cassie feat. Young Deon, 2009: B.F.F.

Ciara. 2010. Basic Instinct (U Got Me). V: Basic Instinct. ZDA: LaFace Records/JIVE Records. 1.

Clan, Wu-Tang feat. Havoc. 2009. Evil deeds. V: Wu-Tang Chamber Music. ZDA: E1 Music/Universal Records. 8.

Cube, Ice. 2008. Cold places. V: Raw Footage. California: Lench Mob Records. 7. Cube, Ice. 2010. Urbanian. V: I Am the West. California: Lench Mob Records. 5. David feat. Murat. 2015. Pejt vn. Dosa. 2013. Usput.

Emkej feat. Ghet, Mrigo, Nipke, Zlatko, Mirko, Dosa, Mito. 2011. Smorn rmx. Flame feat. Diamone. 2007. MySpace. V: Our World: Fallen. Philadelphia: Cross Movement Records. 4.

Hopsin. 2015. Forever 111. V: Pound Syndrome. Los Angeles: Funk Volume. 2. Hopsin. 2015. I just can't. V: Pound Syndrome. Los Angeles: Funk Volume. 14. Hopsin feat. SwizZz. 2015. FV till I die. V: Pound Syndrome. Los Angeles: Funk Volume. 10.

Katana, Miss. 2010. Harem. V: Estrogen. Ljubljana. 10. Khalifa, Wiz feat. Snoop Dogg. 2015. No social media. Kim, Lil'. 2014. Identity theft (Nicki Minaj diss).

Kim, Lil' feat. Charlie Wilson, T-Pain. 2009. Download. V: US Promo CD. ZDA: Brookland Media/Federal Distribution/UMG. 5.

Krs-One. 2010. Tek nology. V: Back to the L.A.B (Lyrical Ass Beating) EP. ZDA: Digital Records. 6.

Lars, MC. 2005. Internet relationship. V: The Graduate. ZDA: Horris

Records/Nettwerk Music Group. 10.

Leah, Liil. 2012. Karte na mizo. V: Sanatorium. 17.

Lelly, MC. 2009. Ker.

Leshurr, Lady. 2014a. Chase the dream. V: Lil Bit of Lesh (Mixtape). 2. Leshurr, Lady. 2014a. F64. V: Lil Bit of Lesh (Mixtape). 6. Leshurr, Lady. 2015. Queen's speech 5.

Leshurr, Lady feat. Shystie, Amplify Dot. 2014b. Don't waste my time (female remix).

Ludacris. 2015. Beast mode. V: Ludaversal. New York: Def Jam Recordings. 5. M.I.A. 2010. Marsha/Britney. V: Vicki Leekx (Mixtape). 14. Marchezzi feat. Palijo. 2010. Uauu Blues.

Mill, Meek feat. Ludacris. 2012. Say it to my face. V: I Run My City Mixtape. 15.

Nany. 2011. Arasidi za ljubezen.

Nany. 2008. Bitch ni vredna naslova (Nina Vidic diss).

Nany. 2009. Die for money.

Nany. 2010. Zaljubljena v cefurja.

Nas. 2012. Daughters. V: Life Is Good. New York: Def Jam Recordings. 5. Nikolovski feat. Polly. 2005. Sneguljcica 2. V: Vse ob svojem casu. Ljubljana: Menart Records. 9.

Product, Snow Tha. 2013. Doing fine. V: Good Nights Bad Mornings 2: The Hangover. Product ENT. 19.

Product, Snow Tha. 2013. Fuck your phone. V: Good Nights Bad Mornings 2: The Hangover. Product ENT. 18.

Product, Snow Tha. 2011. Unorthodox. V: Unorthodox. Street Science Entertainment/Product ENT. 2. R-i-P. 2011. fejsbuk.

Rasheeda feat. Shawna. 2009. Juicy like a peach. V: Certified Hot Chick. ZDA: D-Lo/Imperial. 4.

Salle, Challe, Adam Velic, Da Kru, Shorti, Trkaj. 2012. Kensl.

Saw, Lady. 2003. IDC (I don't care). V: Live in San Francisco. California: 2B1

Multimedia, Inc. 17.

Sean, Big feat. Drake, Kanye West. 2015. Blessings. V: Dark Sky Paradise. New York: GOOD Music/Def Jam Recordings. 2.

Sean, Big feat. E-40. 2015. I don't fuck with you. V: Dark Sky Paradise. New York: GOOD Music/Def Jam Recordings. 4. Smayo. 2013. Naj se neha.

Taylor, Teyana. 2009. Google me. V: From a Planet Called Harlem. Virginia: Star Trak Entertainment. 4.

Trkaj, Zlatko, Mirko, Omar Naber. 2008. Ni vec tko.

Webby, Chris. 2014. Fuck off. V: Chemically Imbalanced. ZDA: Homegrown/El Music. 11.

Webby, Chris. 2011. One song.

Webby, Chris. 2010. Raising the bar. V: The Underclassmen. ZDA: Homegrown Music. 5.

Literatura

Juvan, Marko. 2011. Svetovna knjizevnost na Kranjskem: transfer romanticnega svetovljanstva in oblikovanje nacionalne literature. V: Primerjalna knjizevnost, 34, 3. Slovensko drustvo za primerjalno knjizevnost: Ljubljana. 107-126. Kusterle, Jernej. 2015. Vplivi spleta na slovensko ulicno poezijo. V: Slavisticna revija, 63, 4. Slavisticno drustvo Slovenije: Ljubljana. 419-430.