Научная статья на тему 'Статус языков в современном законодательстве Словении и словенский язык в законодательных актах сопредельных стран. Статья первая'

Статус языков в современном законодательстве Словении и словенский язык в законодательных актах сопредельных стран. Статья первая Текст научной статьи по специальности «Языкознание и литературоведение»

CC BY
241
57
i Надоели баннеры? Вы всегда можете отключить рекламу.
Ключевые слова
ОФИЦИАЛЬНЫЙ ЯЗЫК / НАЦИОНАЛЬНЫЕ МЕНЬШИНСТВА / ЯЗЫКОВЫЕ ПРАВА / OFFICIAL LANGUAGE / NATIONAL MINORITIES / LANGUAGE RIGHTS

Аннотация научной статьи по языкознанию и литературоведению, автор научной работы — Катунин Дмитрий Анатольевич

Предпринимается попытка описания и типологизации роли и статуса языков в законодательных актах Словении: приводятся и анализируются положения о языке в Конституции и законах страны, статутах муниципалитетов и международных договорах. Рассматриваются аналогичные законодательные акты сопредельных государств, определяющие права словенского национального меньшинства на использование своего языка в этих странах.

i Надоели баннеры? Вы всегда можете отключить рекламу.
iНе можете найти то, что вам нужно? Попробуйте сервис подбора литературы.
i Надоели баннеры? Вы всегда можете отключить рекламу.

The status of the languages in modern legislation of slovenia and the Slovenian language in the acts of law of the neighboring states. Article one

A typology of the role and the status of languages in Slovenia's acts of legislature is made. The language of the Constitution and laws of the country, of the statutes of municipalities and international agreements is analysed. The neighboring states' analogous acts of law that determine the Slovenian national minority's rights to use their native language in these countries are considered.

Текст научной работы на тему «Статус языков в современном законодательстве Словении и словенский язык в законодательных актах сопредельных стран. Статья первая»

УДК 81’272

СТАТУС ЯЗЫКОВ В СОВРЕМЕННОМ ЗАКОНОДАТЕЛЬСТВЕ СЛОВЕНИИ И СЛОВЕНСКИЙ ЯЗЫК В ЗАКОНОДАТЕЛЬНЫХ АКТАХ СОПРЕДЕЛЬНЫХ СТРАН

Статья первая

Д.А. Катунин

Аннотация. Предпринимается попытка описания и типологизации роли и статуса языков в законодательных актах Словении: приводятся и анализируются положения о языке в Конституции и законах страны, статутах муниципалитетов и международных договорах. Рассматриваются аналогичные законодательные акты сопредельных государств, определяющие права словенского национального меньшинства на использование своего языка в этих странах.

Ключевые слова: официальный язык, национальные меньшинства, языковые права.

Роль и статус словенского языка в современном законодательстве Словении

Республика Словения расположена в северо-западной части Балканского полуострова, граничит с Хорватией, Италией, Австрией и Венгрией и является одним из самых молодых государств Европы - её суверенитет, утраченный ещё в VIII в., был провозглашен в 1991 г., когда бывшая союзная югославская республика объявила о выходе из состава Социалистической Федеративной Республики Югославии.

Как и во всех других странах бывшей Югославии, в Конституции Словении присутствует положение об официальном языке (что характерно далеко не для всех основных законов государств мира). Таким языком на всей территории страны, согласно Конституции, является словенский язык:

11 clen. Uradni jezik v Sloveniji je sloven- Статья 11. Официальный язык Слове-scina [1]. нии - словенский [2].

Конституционные положения об официальном языке подтверждаются в государственном законе Словении «О публичном употреблении словенского языка», в котором поясняется, что словенский является языком устного и письменного общения во всех сферах публичной жизни в Республике Словении:

1. Splosne dolocbe. 1 clen (uvodna 1. General provisions. Article 1. Introductory

dolocba). provision.

(1) Slovenski jezik (v nadaljnjem be- (1) The Slovenian language (hereinafter:

sedilu: slovenscina) je uradni jezik Re- Slovenian) is the official language of the

publike Slovenije. V njem poteka govorno Republic of Slovenia. It is the language of

in pisno sporazumevanje na vseh podrocjih oral and written communication in all spheres

javnega zivljenja v Republiki Sloveniji... of public life in the Republic of Slovenia...

[3]. [4].

Для регионального законодательства Словении (в отличие от большинства других стран бывшей Югославии1) нехарактерно обозначение роли и статуса языка. Административно Словения делится на 12 статистических областей (statisticne regije), состоящих из 210 муниципалитетов (obcine) - 199 сельских и 11 городских, основными законами которых являются статуты. Анализ доступных автору статутов 202 муниципалитетов показывает, что на уровне регионального законодательства официальный статус языков определяется только в статутах 8 двуязычных приграничных общин Словении (см. об этом ниже).

Кроме того, словенский язык упоминается в статутах 3 моноязыч-ных муниципалитетов Словении (Осилницы Юговсходной Словении, Ай-довшчины Горишкой регии и Лютомера Помурской регии) без наделения его каким-либо статусом. Так, в статуте Осилницы присутствует положение о необходимости проведения сессий общинного совета на словенском языке или наличия обязательного перевода на словенский язык в случае употребления какого-либо другого языка:

30 clen. .Na sejah obcinskega sveta se govori v slovenskem jeziku. Svet lahko sklene, da uporablja drug jezik, mora pa zagotoviti prevajalca v slovenski jezik [6].

В статутах Айдовшчины и Лютомера указывается на необходимости проводить заседания совета общины и выступать на них с соблюдением норм литературного языка:

77 clen. .Besedilo clenov mora biti jasno in v skladu z zahtevami prav-nega jezika [7].

113 clen. ...Besedilo clenov mora biti pripravljeno precizno in jasno, v skladu z zahtevami pravnega jezika [8].

Интересно отметить, что в статуте общины Лютомер такое положение появилось только в редакции 1999 г., а например, в статуте 1995 г. упоминаний о чистоте, ясности и соблюдении норм языка, употребляемого в ходе дискуссий на общинных собраниях, не содержалось [9].

Роль и статус языков национальных меньшинств в современном законодательстве Словении

Кроме статуирования словенского языка, в Конституции страны и в Законе о публичном употреблении словенского языка закреплено право итальянского и венгерского автохтонных национальных меньшинств, проживающих на приграничных территориях Словении, использовать свои языки в качестве официальных в местах компактного проживания:

11 clen. .. .Na obmocjih obcin, v katerih zivita italijanska ali madzarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanscina ali madzarscina [1].

Статья 11. ... На территориях общин, где проживает итальянское или венгерское национальное сообщество, официальным языком также является соответственно итальянский или венгерский [2].

1. Splosne dolocbe. 1 clen (uvodna dolocba).

(1) .razen kadar je v skladu z Ustavo Republike Slovenije poleg slovenscine uradni jezik tudi italijanscina in ma-dzarscina. .

З clen (jezik narodnih skupnosti).

Na obmocjih obcin v katerih zivita itali-janska ali madzarska narodna skupnost, se javna raba italijanscine ali ma-dzarscine kot uradnih jezikov zago-tavlja na nacin, kot ta zakon ureja javno rabo slovenscine in v skladu z dolocbami posameznih podrocnih zakonov [З].

1. General provisions. Article 1. Introductory provision.

(1) . . except when Italian and Hungarian are official languages in accordance with the Constitution of Slovenia. ...

Article 3. Language of national communities.

In the territory of municipalities where the Italian or the Hungarian national community lives, the public usage of Italian or Hungarian as official languages shall be guaranteed in the manner as regulated by this Act for the public usage of Slovenian and in accordance with the provisions of individual sector-specific acts [4].

Также права национальных меньшинств в области употребления языков регламентируются рядом международных соглашений, подписанных Словенией, одним из которых является закон о ратификации Европейской хартии региональных языков и языков национальных меньшинств Совета Европы. Согласно этому документу такими языками признаются итальянский, венгерский и цыганский. Следует отметить, что статус первых двух языков и последнего по этому закону существенно различается (цыганское меньшинство наделяется значительно меньшими языковыми правами) [10]. К сожалению, объём данной статьи не позволяет подробнее остановиться на специфике данного документа Совета Европы и особенностях его реализации в Словении.

Документы, регламентирующие использование итальянского языка на территории Словении

До 1918 г. (завершение Первой мировой войны) территория со смешанным славянско-итальянским населением находилась в составе Австро-Венгрии, а затем, согласно Сен-Жерменскому мирному договору (1919 г.) и Рапалльскому договору между Италией и Королевством Сербов, Хорватов и Словенцев (1920 г.), большая её часть была передана Итальянскому королевству. После завершения Второй мировой войны по Договору о мире между Италией и Союзными державами («Парижский трактат» 1947 г.) основная часть этой территории отошла Югославии, часть осталась в составе Италии, а на спорной территории было образовано буферное Свободное Государство Триест. В этом Договоре обиходное

владение родным языком (итальянским или одним из югославских) определяется как одно из условий получения гражданства соответствующей метрополии (см. прил. 1).

В Конституции Триеста официальными языками объявлялись итальянский и словенский, а также оговаривалась возможность использования хорватского языка как третьего официального:

Article 7. Official languages. The official languages of the Free Territory shall be Italian and Slovene. The Constitution shall determine in what circumstances Croat may be used as a third official language [11, 12].

В 1954 г. Италией и Югославией был подписан договор о разделе Свободной Территории Триест между этими странами («Лондонский меморандум»). Большая часть территории отошла Югославии и была поделена между Хорватией и Словенией, меньшая часть с городом Триест (и основной частью населения бывшего «вольного города») - к Италии. В этом меморандуме декларируется возможность для населения разделённой между двумя государствами территории свободного использования родного языка в официальных отношениях с административными и судебными властями и указывается на обязательное использование двуязычных надписей в тех коммунах, где национальное меньшинство составляет не менее четверти от общего числа населения (см. прил. 2).

В рамках реализации положений2 рассматриваемого договора языковые права национальных меньшинств, проживающих на территории, характеризующейся смешанным итало-славянским населением, зафиксированы в статутах приграничных муниципалитетов (коммун и общин) как в Италии3, так и в республиках бывшей Югославии - Словении и Хорватии.

В настоящее время в Словении автохтонное итальянское меньшинство компактно проживает в 3 муниципалитетах, расположенных в югозападной части страны на побережье Адриатического моря (Обално-Крашка регия). Это приморские сельские общины Изола и Пиран (Пира-но) и город Копер (Каподистриа).

В статуте общины Изола декларируется равноправный статус словенского и итальянского языков при их публичном и приватном употреблении в трёх населённых пунктах общины: Изоле, Добраве и Ягодье:

Statut Obcine Izola

I. Splosne dolocila. 4 clen. ...Na narodno mesanem obmocju (dvojezicno obmocje), ki obsega mesto Izola in naselji Dobrava in Jagodje, sta v javnem in druzbenem zivljenju slovenski in italijanski jezik enakopravna [13].

Statuto del Comune di Isola

I. Disposizione generali. Articolo 4. ...Nel territorio nazionalmente misto (territorio bilingue), comprendente la città di Isola e gli abitati di Dobrava e Jagodje, nella vita pubblica e sociale le lingue slovena e italiana sono equiparate [14].

В статутах общин Копер и Пиран положениям о языках отведено значительно больше места. В первом разделе статута (Общие положения) обозначаются населённые пункты общин, в которых официальными

(uradna jezika/lingue ufficiali) или равноправными языками заявлены словенский и итальянский. В разделе статута о правах итальянского сообщества максимально подробно прописаны как права итальянского меньшинства в целом, так и аспекты употребления языков на территории общины. Декларируются свободное употребление итальянского языка (в том числе и в государственных и муниципальных органах власти); возможность проведения заседаний местных органов власти и публикация законов и объявлений на двух языках; преподавание итальянского языка во всех школах, расположенных в двуязычных населённых пунктах; использование двуязычных надписей во всех органах власти и в топонимике и т. д. (см. прил. 3, 4).

Документы, регламентирующие использование венгерского языка на территории Словении и словенского языка на территории Венгрии

Основная часть представителей венгерского национального меньшинства компактно проживает в 5 общинах Словении (Добровник, Лен-дава, Моравске Топлице, Ходош и Шаловци), расположенных в северовосточной части государства на границе с Венгрией. Эта территория (Прекмурье) находится в Помурской регии и исторически характеризуется смешанным словенско-венгерских населением. До завершения Первой мировой войны данный регион входил в состав Венгерского королевства, а по Трианонскому мирному договору 1920 г. отошел Королевству Сербов, Хорватов и Словенцев.

В настоящее время права венгерского меньшинства в пограничных муниципалитетах Словении регулируются государственным договором между Словенией и Венгрией, в котором оговаривается возможность официального использования венгерского языка в административной и судебной сферах, в топографии и т.д. в местности Прекмурье (район реки Мура) на территории Словении и словенского языка в местности Порабье (район реки Раба) на территории Венгрии:

Republika Madzarska in Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu podpisnici)... izhajajoc iz dejstva, da celovit razvoj manjsin, zlasti na obmocjih, kjer avtohtono zivita, v Porabju v Republiki Madzarski in v Prek-murju v Republilci Sloveniji, bogati kulturno zivljenje in vsestransko medsebo-jno sodelovanje med obema drzavama, sta se sporazumeli o neslednjem: .4 clen. Podpisnici zagotavljata pripadnikom manjs in svobodno uporabo nji-hovega jezika v zasebnem in javnem Zivljenju, uporabo izvirnih imen in priim-kov in njihovo vpisovanje v maticne knjige. Podpisnici se zavezujeta da bosta na obmocjih, kjer manjs ini avtohtono Zivita, zagotavljali enakopravno uporabo obeh jezikov, posebej pri zemljepisnih imenih in javnih napisih, v organih lokalne samouprave, v pisni in ustni komunikaciji pred upravnimi in sodnimi organi ter drugimi javnimi sluzbami [15].

Статуты всех 5 общин содержат целый ряд упоминаний о языках, большинство из которых включены в разделы о правах венгерских сообществ на территории муниципалитетов. Во многом эти положения можно охарактеризовать как типовые, что видно из таблицы, приведённой в прил. 5. В них закрепляется официальный статус словенского и венгерского языков, их равноправие на территории общин и свобода публичного и приватного употребления родного языка; использование обоих языков в работе органов местного самоуправления и двуязычное делопроизводство; двуязычные надписи с названиями населённых пунктов и улиц, двуязычные вывески и объявления; проведение публичных мероприятий на словенском и венгерском языках; перевод статута и других актов общины на венгерский язык, публикация их на обоих языках и возможность выступления представителей венгерского сообщества в органах власти на родном языке (см. прил. 5).

Кроме того, на территории Венгрии существенные права словенского национального меньшинства на использование своего языка подтверждены и конкретизированы в законе о ратификации Европейской хартии региональных языков и языков национальных меньшинств Совета Европы. Согласно этому закону, кроме словенского, к таким языкам также отнесены и наделены равными правами хорватский, немецкий, румынский, сербский и словацкий языки [16, 17].

Документы, регламентирующие использование словенского языка на территории Австрии

Права словенского (и хорватского) меньшинства в Австрии на использование своего языка гарантируются в ст. 7 (Права словенского и хорватского национальных меньшинств) Государственного договора о восстановлении независимой и демократической Австрии 1955 г. В этом основополагающем для современной Австрии документе заявляется возможность официального использования словенского и хорватского языков в тех округах Каринтии, Бургенланда и Штирии, где проживает автохтонное славянское население. Также декларируется право обучения на родном языке в начальной и средней школе, использование двуязычной топографической терминологии и т.д. (см. прил. 6).

Следует отметить, что проживающее в земле Бургенланд венгерское меньшинство (до 1920 г. Бургенланд входил в состав Венгерского королевства) не получило каких-либо прав по Договору 1955 г. И только в 2000 г. был принят закон об использовании венгерского языка как официального (Лт188ргасЬепуегоМпи^-и^а118сЬ), согласно которому венгерский был объявлен официальным в ряде коммун двух округов Бургенлан-да (см. прил. 7).

В 2001 г. языковые права национальных меньшинств (в том числе словенцев, проживающих в Каринтии и Штирии) были частично подт-

верждены и конкретизированы при ратификации Австрией Европейской хартии региональных языков и языков национальных меньшинств Совета Европы. Согласно этому документу, максимально полно обеспечивается использование словенского языка в Каринтии, где он получает статус официального языка (может употребляться в судебной и административной сферах), однако в земле Штирия такими правами словенский язык не наделяется (что в целом может рассматриваться как отступление от положений Договора 1955 г.). Сходным образом различается и использование словенского языка в сфере образовании и СМИ в этих двух землях [16, 17].

Таким образом, представляется возможным говорить о том, что в законодательных актах всех уровней в Словении максимально полно гарантируются языковые права двух автохтонных национальных меньшинств этой страны - итальянского и венгерского. В свою очередь, права представителей словенского меньшинства в Италии и Венгрии также гарантируются законами этих стран и билатеральными соглашениями со Словенией. Права словенцев (в том числе и на использование своего языка), проживающих в Австрии, закреплены в Договоре 1955 г., исполнение положений которого является обязательным условием суверенитета этой страны. Кроме того, все упомянутые государства ратифицировали Европейскую хартию региональных языков и языков национальных меньшинств Совета Европы, согласно которой к таким языкам в Австрии, Венгрии и Италии отнесён словенский, а в Словении - итальянский и венгерский языки.

Trattato di pace fra l'Italia e le Potenze Alleate ed Associate

Art. 19.

2. Il Governo dello Stato al quale il territorio é trasferito, dovrá disporre, mediante appropriata legislazione entro tre mesi dall'entrata in vigore del presente Trattato, perché tutte le persone di cui al paragrafo 1, di etá superiore ai diciotto anni (e tutte le persone coniugate, siano esse al disotto od al disopra di tale etá) la cui lingua usuale é l’italiano, abbiano facoltá di optare per la cittadinanza italiana entro il termine di un anno dall'entrata in vigore del presente Trattato. Qualunque persona che opti in tal senso conserverá la cittadinanza italiana e non si considererá avere acquistato la cittadinanza dello Stato al quale il territorio viene trasferito.

Приложение 1

Мирный Договор с Италией Статья 19.

2. Правительство государства, к которому переходит территория, путем соответствующих законов обеспечит в течение трех месяцев со дня вступления в силу настоящего Договора, чтобы все лица, упомянутые в пункте 1, старше 18 лет (или состоящие в браке лица, достигшие или не достигшие этого возраста) и обиходным языком которых является итальянский, имели право оптировать итальянское гражданство в течение одного года со дня вступления в силу настоящего Договора. Любое лицо, оптирующее таким образом, сохранит итальянское гражданство и не будет считаться приобретшим гражданство государства, к которому перешла территория.

Art. 20.

1. Entro il termine di un anno dall'entrata in vigore del presente Trattato, i cittadini italiani di oltre 18 anni di etá (e quelli coniugati, siano essi al disotto od al disopra di tale etá), la cui lingua usuale é una delle lingue jugoslave (serbo, croato o sloveno) e che sono domiciliati in territorio italiano, potranno, facen-done domanda ad un rappresentante diplomatico o consolare jugoslavo in Italia, acquistare la nazionalitá jugos-lava, se le autoritá jugoslave accet-teranno la loro istanza [18].

Memorandum d'intesa fra i Governi d'Italia, del Regno Unito, degli Stati Uniti e di Jugoslavia, concernente il Territorio Libero di Trieste

5. Gli appartenenti al gruppo etnico jugoslavo nella zona amministrata dall'Italia e gli appartenenti al gruppo etnico italiano nella zona amministrata dalla Jugoslavia saranno liberi di usare la loro lingua nei loro rapporti personali ed ufficiali con le autorita amministrative e giudiziarie delle due zone. Essi avranno il diritto di ricevere risposta nella loro stessa lingua da parte delle autoritá; nelle risposte verbali, direttamente o per il tramite di un interprete; nella corrispondenza, almeno una traduzione delle risposte dovrá essere fornita dalle Autoritá.

Gli atti pubblici concernenti gli appartenenti ai due gruppi etnici, comprese le sentenze dei Tribunali, saranno accompagnati da una traduzione nella rispettiva lingua. Lo stesso principio si applicherá agli avvisi ufficiali, alle pubbliche ordinanze ed alle pubblicazioni ufficiali.

Nella zona sotto l'amministrazione italiana le iscrizioni sugli enti pubblici ed i nomi delle localitá e delle strade saranno nella lingua del gruppo etnico jugoslavo, oltre che nella lingua dell'Autoritá amministratrice, in quei distretti elettorali del Comune di Trieste e negli altri Comuni nei quali gli appartenenti al detto gruppo etnico costituiscono un elemento rilevante (almeno un quarto) della popolazione; nei Comuni

Статья 20.

1. В течение одного года со дня вступления в силу настоящего Договора итальянские граждане старше 18 лет (или состоящие в браке лица, достигшие или не достигшие этого возраста), обиходным языком которых является один из югославских языков (сербский, хорватский или словенский) и которые постоянно проживают на итальянской территории, могут, обратившись к дипломатическому или консульскому представительству Югославии в Италии с соответствующей просьбой, получить югославское гражданство, если югославские власти удовлетворят эту просьбу [19].

Приложение 2

Memorandum of understanding between the Governments of Italy the United Kingdom, the United States and Yugoslavia regarding the Free Territory of Trieste 5. Members of the Yugoslav ethnic group in the area administered by Italy and members of the Italian ethnic group in the area administered by Yougoslavia shall be free to use their language in their personal and official relations with the administrative and judicial authorities of the two areas. They shall have the right to receive from the authorities a reply in the same language; in verbal replies, either directly or through an interpreter; in correspondence, a translation of the replies at least is to be provided by the authorities.

Public documents concerning members of these ethnic groups, including court sentences, shall be accompanied by a translation in the appropriate language. The same shall apply to official announcements, public proclamations and publications.

In the area under Italian administration inscriptions on public institutions and the names of localities and streets shall be in the language of the Yugoslav ethnic group as well as in the language of the administering authority in those electoral districts of the Commune of Trieste and in those other communes where the members of that ethnic group constitute a significant element (at least one quarter) of the population ; in those communes in the area under Yugoslav administration where the members of the Italian ethnic group are a significant element (at least

della zona sotto amministrazione jugoslava, dove gli appartenenti al gruppo etnico italiano costituiscono un elemento rilevante (almeno un quarto) della popolazione, tali iscrizioni e tali nomi saranno in italiano, oltre che nella lingua della Autorita Amministratrice [20].

Statut Mestne obcine Koper I. Splosne dolocbe. 7. clen. Na narodnostno mesanem obmocju obcine, kjer zivijo pripadniki avtohtone italijanske narodne skupnosti in ki obsega naselja Ankaran-Ancarano, Barizoni-Barisoni, Bertoki-Bertocchi, Bosamarin-Bossamarino, Cerej-Cerei, Hrvatini-Crevatini, Kampel-Campel, Kolomban-Colombano, Koper-Capodistria, Prade, Premancan-Premanzano, del naselja Spodnje Skofije (Valmarin), Salara-Salara in Skocjan-San Canziano sta uradna jezika slovenscina in italijanscina.

V. POLOZAJ ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV.

99 clen. Pripadnikom italijanske narodne skupnosti je zagotovljena pravica, da svobodno izrazajo svojo narodno pripadnost, da gojijo in izrazajo svojo kulturo in uporabljajo svoj jezik. ...

104 clen. Svet samoupravne narodne skupnosti preko clanov obcinskega sveta -predstavnikov italijanske narodne skupnosti daje soglasje k naslednjim aktom: ... - o ureditvi vidne dvojezicnosti ter drugim aktom obcine, ki urejajo vprasanja glede uresnicevanja posebnih pravic zgolj italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov. ...

107 clen. Obcanom italijanske narodne skupnosti je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega jezika v obcinskem svetu in drugih organih obcine ter nasploh v javnem zivljenju, pri opravljanju samoupravnih, javnih in drugih funkcij in pooblastil ter pri

one quarter) of the population such inscriptions and names shall be in Italian as well as in the language of the administering authority [21].

Приложение 3

Lo Statuto del Comune Citta' di Capodistria I. Disposizione generali. Articolo 7. Negli ambiti territoriali nazionalmente misti del Comune, ove vivono gli appartenenti alla nazionalitá italiana autoctona e che comprende le frazioni di Ankaran-Ancarano, Barizoni-Barisoni, Bertoki-Bertocchi, Bosamarin-Bossamarino, Cerej-Cerej, Hrvatini-Crevatini, Kampel-Campel, Kolomban-Colombano, Koper-Capodistria, Prade, Premacan-Premanzano, parte dell'abitato di Spodnje Skofije (Valmarin), Salara-Sallara e Skocjan-San Canziano le lingue ufficiali sono lo sloveno e l’italiano.

V. POSIZIONE DELLA COMUNITÁ NAZIONALE ITALIANA E DEI SUOI APPARTENENTI.

Articolo 99. Alla comunitá nazionale italiana é garantito il diritto di manifestare liberamente la propria appartenenza nazionale, di esprimere e sviluppare la propria cultura e di usare la propria lingua. ...

Articolo 104. Attraverso i consiglieri comunali - esponenti della comunitá nazionale italiana - il consiglio della comunitá nazionale autogestita dá il proprio assenso agli atti: - Sulla regolamentazione del bilingüismo visivo ed in materia di altri atti del comune che regolano le questioni riguardanti l’attuazione dei diritti particolari, limitatamente alla comunitá nazionale italiana ed ai suoi appartenenti. ...

Articolo 107. Ai cittadini appartenenti alla comunitá nazionale italiana é garantito il libero uso della lingua italiana nel consiglio comunale ed in altri organi del comune, ed in genere, nella vita pubblica, nell’espletamento delle funzioni ed attribuzioni d’autogoverno,

uveljavljanju zakonitih pravic in pravnih koristi.

108 clen. Drzavni organi, organi obcinske uprave in drugi organi obcine in drugih samoupravnih lokalnih skupnosti, javna podjetja in javni zavodi ter druge pravne in fizicne osebe, ki opravljajo javno dejavnost na narodnostno mesanem obmocju, so dolzni: - na vlogo, ki jo vlozi obcan v italijanskem jeziku, odgovoriti dvojezicno in tako tudi poslovati; - pri poslovanju s strankami upostevati in uporabljati izvirne priimke in imena pripadnikov italijanske narodne skupnosti in - na narodnostno mesanem obmocju pri svojem delu uporabljati dvojezicne obrazce.

109 clen. Pripadnikom italijanske narodne skupnosti je zagotovljena vzgoja in izobrazevanja v svojem jeziku ter pravica do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobrazevanja...

111 clen. V vseh solah za pripadnike italijanske narodne skupnosti na obmocju obcine Koper je slovenski jezik v vseh razredih obvezni ucni predmet. V vseh slovenskih solah na narodnostno mesanem obmocju obcine je italijanski jezik v vseh razredih obvezni ucni predmet.

iНе можете найти то, что вам нужно? Попробуйте сервис подбора литературы.

112 clen. Na narodnostno mesanem obmocju obcine se vodijo kazenski in drugi postopki dvojezicno v skladu z zakonom. Postopki, v katerih nastopa vec strank obeh narodov, se vodijo v slovenskem oziroma italijanskem jeziku ali dvojezicno. Drzavni organi, organi obcinske uprave in drugi organi obcine, sodisca in drugi nosilci javnih pooblastil, ki izdajajo pravne in druge akte v zakonito dolocenih postopkih, morajo te akte izdajati obcanom italijanske narodne skupnosti v obeh jezikih, drugim obcanom pa, ce to zahtevajo. V primerih iz prejsnjega odstavka se oba akta stejeta za izvirna.

di quelle pubbliche ed altre, come pure nell’attuazione dei diritti e degli interessi legittimi.

Articolo 108. Gli organi dello stato, gli organi dell’amministrazione comunale e gli altri organi comunali, come pure delle rimanenti comunità dell’autonomia locale, le aziende e gli enti pubblici, oltre ad altre persone giuridiche e fisiche che esercitano un’attività pubblica nel territorio nazionalmente misto, hanno l’obbligo di: - Operare e rispondere in entrambe le lingue alle istanze, inoltrate dai cittadini in lingua italiana; - Rispettare ed usare i cognomi ed i nomi originali degli appartenenti alla comunità nazionale italiana; - Avvalersi di moduli bilingui per l’attività nei territori nazionalmente misti.

Articolo 109. Ai cittadini appartenenti alla comunità nazionale italiana è garantita l’educazione e l’istruzione nella loro lingua, come pure il diritto di pianificare e sviluppare tale educazione ed istruzione...

Articolo 111. Nelle scuole destínate agli appartenenti alla comunità nazionale italiana, nel territorio del comune di Capodistria, la lingua slovena è materia d’insegnamento obbligatoria in tutte le classi. Nelle scuole slovene nel territorio nazionalmente misto del comune di Capodistria, la lingua italiana è materia d’insegnamento obbligatoria in tutte le classi.

Articolo 112. Nel territorio nazionalmente misto del comune, i procedimenti penali ed altri si svolgono in entrambe le lingue, in armonia con quanto stabilito dalle apposite leggi. I procedimenti nei quali intervengono più parti di entrambe le nazionalità, si svolgono, secondo il caso, in lingua slovena od in lingua italiana, oppure in entrambe le lingue. Gli organi dello Stato, quelli amministrativi ed altri organi del comune, i tribunali ed altri uffici e funzionari pubblici che emanano, in seno ai procedimenti giuridici, atti giuridici ed altri, sono tenuti a rilasciare tali atti in entrambe le lingue, qualora si tratti di cittadini di nazionalità italiana, e su loro specifica richiesta, anche ad altri cittadini. Nei casi di cui al comma

113 clen. V drzavnih organih, organih obcinske uprave, organih obcine in drugih samoupravnih lokalnih skupnostih, v javnih podjetjih in zavodih, ki izvrsujejo javna pooblastila, morajo biti sistemizirana in zasedena delovna mesta, kjer je obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika.

114 clen. Zakonska zveza se sklepa v slovenskem oziroma italijanskem jeziku ali dvojezicno, ce tako zahtevata obcana, ki sklepata zakonsko zvezo.

115 clen. Na proslavah, zborovanjih in drugih javnih manifestacijah na narodnostno mesanem obmocju, ki so namenjena vsem obcanom, se morata uporabljati oba jezika. Napovedovanje in druga javna obvestila na narodnostno mesanem obmocju se morajo opraviti v obeh jezikih.

116 clen. Pecati drzavnih organov, organov obcine in organov drugih lokalnih samoupravnih skupnosti, javnih podjetij in zavodov, ki izvrsujejo javna pooblastila, politicnih strank in drustev, ki imajo sedez na narodnostno mesanem obmocju, so dvojezicni.

117 clen. Javni napisi na narodnostno mesanem obmocju so dvojezicni. Dvojezicni morajo biti tudi razglasi na oglasnih deskah drzavnih organov, organov obcine in drugih lokalnih samoupravnih skupnosti ter izvajalcev gospodarskih in drugih javnih sluzb.

118 clen. Organi obcinske uprave in drugi organi obcine ter drugih samoupravnih lokalnih skupnosti, javna podjetja in zavodi, ki izvrsujejo javna pooblastila, morajo pri svojem poslovanju uporabljati imena krajev in ulic na narodnostno mesanem obmocju v slovenskem in italijanskem jeziku [22].

precedente, entrambi gli atti hanno valore di originale.

Articolo 113. Negli organi dello stato, in quelli dell’amministrazione comunale e nelle altre comunità dell’autonomia locale, nelle aziende e negli enti pubblici che svolgono funzioni pubbliche, devono essere previsti ed occupati posti di lavoro, per i quali è obbligatoria la conoscenza delle lingue slovena e italiana.

Articolo 114. I matrimoni si celebrano in lingua slovena ovvero in quella italiana, oppure in entrambe le lingue, qualora cio venga richiesto dagli sposi.

Articolo 115. Nelle celebrazioni, nei convegni ed in altre manifestazioni pubbliche che si svolgono nel territorio nazionalmente misto, e sono rivolte a tutti i cittadini, è d’obbligo l’uso di entrambe le lingue. Gli annunci e gli avvisi pubblici nel territorio nazionalmente misto devono essere in entrambe le lingue.

Articolo 11б. I timbri degli organi dello stato, degli organi del comune e delle altre comunità dell’autonomia locale, delle aziende e degli enti pubblici che espletano funzioni pubbliche, dei partiti politici e delle associazioni con sede nel territorio nazionalmente misto, sono bilingui.

Articolo 117. Le insegne pubbliche nel territorio nazionalmente misto, sono bilingui. Bilingui sono anche i proclami esposti sugli albi degli organi dello stato, degli organi del comune e di quelli delle altre comunità dell’autonomia locale, come pure di coloro che prestano servizi pubblici economici ed altri.

Articolo 118. Nell’esercizio delle rispettive attività, gli organi dell’amministrazione comunale ed altri organi del comune, come pure quelli delle altre comunità dell’autonomia locale, le aziende e gli enti pubblici che esplicano funzioni pubbliche, sono tenuti a fare uso dei nomi delle vie e degli abitati, situati nei territori nazionalmente misti, nelle versioni rispettivamente in lingua slovena ed in lingua italiana [23].

Statut Obcine Piran

I. Splosne dolocbe. ...

3. clen. .. .Na narodnostno mesanem obmocju obcine, na katerem zivijo pripadniki italijanske narodnosti in ki obsega obmocja naselij: Piran, Portoroz, Lucija, Strunjan, Seca, Secovlje, Parecag in Dragonja (dvojezicno obmocje), je v javnem zivljenju italijanski jezik enakopraven s slovenskim jezikom. ...

V. POLOZAJ ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV.

64. clen. Italijanski narodni skupnosti na obmocju obcine Piran je zagotovljena pravica, da svobodno uporablja svoj jezik, izraza in razvija svojo nacionalno identiteto ter v ta namen ustanavlja organizacije, razvija gospodarske, kulturne, znanstveno -raziskovalne, informacijske in druge dejavnosti, uporablja svoje nacionalne simbole, razvija stike z maticnim narodom in njegovo drzavo ter uresnicuje druge z Ustavo, zakonom in tem Statutom dolocene pravice.

68. clen. Obcanom italijanske narodnosti na narodnostno mesanem obmocju je zagotovljena predsolska vzgoja in osnovno solanje v materinem jeziku.

69. clen. Na narodnostno mesanem obmocju obcine Piran sta uradna jezika slovenscina in italijanscina. Sodni in upravni postopki ter postopki o prekrskih v obcini se vodijo tudi v italijanskem jeziku, kadar stranka, ki je pripadnik italijanske narodnosti, to zahteva. Organ, ki vodi postopek, mora pripadnika italijanske narodne skupnosti opozoriti na njegove pravice v zvezi z uporabo jezika.

70. clen. Organi obcine in nosilci javnih pooblastil na obmocju obcine poslujejo s pripadniki italijanske narodne skupnosti v italijanscini. Vrocitev pisanja pripadniku italijanske narodne skupnosti se steje za pravilno opravljeno, ko je pisanje v redu

Приложение 4

Lo Statuto del Comune di Pirano

I. Disposizione generali. ...

Articolo 3. .NeI territorio nazionalmente misto d'insediamento degli appartenenti alla comunitè nazionale italiana e che comprende il territorio degli abitati di: Pirano. Portorose. Lucia. Strugnano. Sezza, Sicciole, Parezzago e Dragogna (territorio bilingue) nella vita pubblica la lingua italiana è paritetica a quella slovena. ...

V. LA POSIZIONE DELLA COMUNITA' NAZIONALE ITALIANA E DEI SUOI APPARTENENTI.

Articolo 64. Alla comunità nazionale italiana nel territorio del Comune di Pirano é assicurato ildiritto di usare liberamente la propria Iingua, di esprimere e di sviluppare la propria identità nazionale ed a tale scopo di costituire organizzazioni, di sviluppare le attività economiche, culturali, di ricerca scientifica, informative e di altro genere, di usare i propri simboli nazionali, di sviluppare

i contatti con il popolo d'origine e con la nazione madre nonché di attuare gli altri diritti sanciti dalia Costituzione, dalia iegge e da questo statuto.

Articolo б8. Ai cittadini di nazionaiitè italiana é assicurata nel territorio nazionalmente misto l'educazione prescolare e la scolarizzazione elementare nella loro lingua madre.

Articolo б9. Nel territorio nazionalmente misto del comune di Pirano le lingue ufficiali sono lo sloveno e l’italiano. 1 procedimenti giudiziari ed amministrativi. nonche i procedimenti inerenti le trasgressioni vengono condotti nell'ambito del comune anche in lingua italiana. quando la parte, che é appartenente alla nazionalitá italiana, lo richiede. L'organo. che conduce il procedimento, é in dovere di informare l'appartenente alia nazionalitá italiana in merito ai diritti rilevati all'uso della lingua.

Articolo 70. Gli organi del comune e i pubblici ufficiali neI territorio del comune comuntcano tn italiano con gli appartenenti alla nazíonalitá italiana. II recaputo di scnitti ad un appartenente alla comunità nazionale italiana si reputa effettuato regolarmente

opravljeno v italijanskem jeziku. Razglasi in sporocila obcinskih organov in nosilcev javnih pooblastil, morajo biti dvojezicni in predstavljeni enakomerno. Obrazci in uradne listine, namenjeni obcanom, morajo biti dvojezicni.

71. clen. Posamicni akti v postopkih v katerih je udelezen vsaj eden pripadnik italijanske narodnosti, se izdajajo tudi v italijanskem jeziku. Akt, ki se izda v italijanskem jeziku, se tudi steje za izvirnik.

72. clen. Ce sta zakonca pripadnika italijanske narodne skupnosti, poteka sklepanje zakonske zveze v italijanskem jeziku. Ce je samo eden od zakoncev pripadnik italijanske narodne skupnosti, poteka sklepanje zakonske zveze v italijanskem in slovenskem jeziku, ce se zakonca sporazumno ne odlocita za en jezik.

73. clen. V obcinskih organih, javnih podjetjih in zavodih ter pri nosilcih javnih pooblastil morajo biti predvidena in zasedena delovna mesta, na katerih je obvezno znanje slovenskega in itlijanskega jezika.

74. clen. Organi obcine in krajevnih skupnosti, javnih podjetjih in zavodov ter nosilci javnih pooblastil , so dolzni na vlogo ali peticijo, ki je nanje v italijanskem jeziku naslovi obcan italijanske narodnosti, odgovoriti v italijanskem jeziku.

75. clen. Javni napisi na narodnostno mesanem obmocju so dvojezicni.

76. clen. Na uradnih javnih prireditvah je potrebno zagotoviti smiselno dvojezicno napovedovanje, primerno sodelovanje pripadnikov italijanske narodne skupnosti in nastope v italijanskem jeziku [24].

quando lo scritto viene recapitato regolarmente in lingua italiana. I proclami e le comunicazioni degli organi comonali e dei pubblici ufficiali devono essere bilingui e le lingue rappresentate in maniera paritetica. I moduli e i documenti pubblici adibiti al pubblico uso devono essere bilingui.

Articolo 71. Gli atti particolari nei procedimenti a cui partecipa perlomeno un appartenente alla nazionalita italiana si rilasciano anche in lingua italiana. L'atto che si rilascia in lingua italiana si reputa originale.

Articolo 72. Se i coniugi sono appartenenti alla comunutá nazionale italiana la stipulazione del vincolo matrimoniale si svolge in incoa italiana . Se solamente uno dei coniugi è aappartenente alla comunità nazionale italiana, la stipulazione del vincolo matrimoniale si svolge sia in lingua italiana che in lingua slovena, nel caso i coniugi di comune accordo non decidno per un' unica lingua.

Articolo 73. Negli organi comunali, nelle aziende e negli enti pubblici noneché dei pubblici uffici devoro essere previsti e occupati posti di lavoro, per i quali é prevista la conoscenza obbligatoria della lingua slovena ed italiana.

Articolo 74. Gli organi del comune e delle comunità locali, delle aziende e degli enti pubblici, nonché dei pubblici uffici che hanno sede nel territorio nazionalmente misto del comune, hanno il dovere di rispondere all'istanza o alla petizione loro inviata in italiano da un appartenente alla nazionalità italiana usando la lingua italiana.

Articolo 75. Le scnitte pubbliche nel territorio nazionalmente misto seno bilingui.

Articolo 76. Nell'amhito delle manifestazioni pubbliche a carattere ufficiale é necessario assocurare un'analooga presentazione bilingüe, un'adeguata partecipazione degli appartenenti alla comunità nazionale italiana ed esibizioni in lingua italiana [25].

Statut Obcine Dobrovnik

Statut Obcine Lendava

Statut Obcine Moravske Toplice

IV. Posebne pravice pripad-nikov madzarske narodne skupnosti.

82 clen. (1) Obeina varuje narodnostni znaeaj, zagotavlja enakopravnost in uresnieuje posebne pravice madzarske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov ter skrbi za vsestranski razvoj narodne skupnosti.

(2) Na narodnostno mesanem obmocju obcine sta uradna jezika slovenscina in madzarscina. Oba jezika sta enakopravna.

(3) Obcanom madzarske narodnostne skupnosti je zagotovljena uporaba ma-terinega jezika v javnem in druzbenem zivljenju.

83 clen. (1) Organi obcine in vse javne sluzbe poslujejo na narodnostno mesanem obmocju obcine v slovenskem in madzarskem jeziku. Pri

V. Posebne pravice madzarske narodne skupnosti in njenih pripadnikov na narodnostno mesanem obmocju obcine.

69 clen. Obeina varuje narodnostni znaeaj, zagotavlja enakopravnost in uresnieuje posebne pravice madzarske narodne skupnosti in njenih pripadnikov ter skrbi za vsestranski razvoj narodne skupnosti.

Na narodnostno mesanem obmocju obcine je uradni jezik slovenscina in madzarscina. Oba jezika sta enakopravna.

Obcanom madzarske narodne skupnosti je zagotovljena uporaba materinega jezika v javnem in druzbenem zivljenju.

70 clen. Organi obcine in vse javne sluzbe poslujejo na narodnostno mesanem obmocju obcine v slovenskem in madzarskem jeziku. Pri

VI. Posebne pravice madzarske narodne skupnosti in njenih pripadnikov na narodnostno mesanem obmocju obcine.

87 clen. Obeina varuje narodnostni znaeaj, zago-tavlja enakopravnost in uresnieuje posebne pravice madzarske narodne skupnosti in njenih pripadnikov ter skrbi za njen vsestranski razvoj.

Na narodnostno mesanem obmocju je uradni jezik slovenscina in madzarscina. Oba jezika sta enakopravna.

Obcanom madzarske narodne skupnosti je zagotovljena uporaba materinega jezika v javnem in druzbenem zivljenju.

88 clen. Organi obcine in vse javne sluzbe poslujejo na narodnostno mesanem obmocju obcine v slovenskem in madzarskem jeziku. Pri

Приложение 5

Statut Obcine Hodos

Statut Obcine Salovci

IV. Posebne pravice pripadnikov madzarske narodne skupnosti.

65 clen. (1) Obeina varuje narodnostni znaeaj, zagotavlja enakopravnost in uresnieuje posebne pravice madzarske narodne skupnosti in njenih pripadnikov ter skrbi za vsestranski razvoj narodne skupnosti.

(2) Na narodnostno mesanem obmocju obcine sta uradna jezika slovenscina in madzarscina. Oba jezika sta enakopravna.

(3) Obcanom madzarske narodnostne skupnosti je zagotovljena uporaba materinega jezika v javnem in druzbenem zivljenju.

66 clen. (1) Organi obcine in vse javne sluzbe poslujejo na narodnostno mesanem obmocju obcine v slovenskem in madzarskem

IV. Posebne pravice pripadnikov madzarske narodne skupnosti.

66 clen. (1) Obeina varuje narodnostni znaeaj, zagotavlja enakopravnost in uresnieuje posebne pravice madzarske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov ter skrbi za vsestranski razvoj narodne skupnosti.

(2) Na narodnostno mesanem obmocju obcine sta uradna jezika slovenscina in madzarscina. Oba jezika sta enakopravna.

(3) Obcanom madzarske narodnostne skupnosti je zagotovljena uporaba materinega jezika v javnem in druzbenem zivljenju.

67 clen. (1) Organi obcine in vse javne sluzbe poslujejo na narodnostno mesanem obmocju obcine v slovenskem in madzarskem

svojem delu so dolzni upostevati uradne osebne podatke in njihovo uporabo.

(2) Organi obcine, drzavni organi, javna podjetja in ustanove uporabljajo na narodnostno mesanem obmocju dvojezicne napise, zige, tiskovine in druge obrazce v skladu z zakonom.

(3) Zakonske zveze se na narodnostno mesanem obmocju sklepajo v slovenskem oziroma madzarskem jeziku, na zeljo mladoporo-cencev pa v obeh jezikih.

84 clen. (1) Na narodnostno mesanem obmocju so napisne table z oznacbo krajev, ulic ter razglasi, obvestila, opozorila ter drugi javni napisi dvojezicni.

(2) Dvojezicne napisne table morajo imeti na narodnostno mesanem obmocju vsi obcinski in drzavni organi, podjetja, gospodarske organizacije, zasebniki, javni zavodi, drustva ter druge organizacije in skupnosti.

(3) Dvojezicni napisi morajo

svojem delu so dolzni upostevati uradne priimke in imena pripadnikov madzarske narodne skupnosti. Organi obcine, drzavni organi, javna podjetja in ustanove uporabljajo na narodnostno mesanem obmocju dvojezicne napise, pecate, zige, tiskovine in druge obrazce, v skladu z zakonom.

Zakonske zveze se na narodnostno mesanem obmocju sklepajo v slovenskem oziroma madzarskem jeziku, na zeljo mlado-porocencev pa v obeh jezikih.

71 clen. Na narodnostno mesanem obmocju so napisne table z oznacbo krajev, ulic, razglasi, obvestila in opozorila ter drugi javni napisi dvojezicni.

Dvojezicne napisne table morajo imeti na narodnostno mesanem obmocju vsi obcinski in drzavni organi, podjetja, gospodarske organizacije, zasebniki, javni zavodi, drustva ter druge organizacije in skupnosti.

svojem delu so dolzni upostevati uradne priimke in imena pripadnikov madzarske narodne skupnosti.

Organi obcine, drzavni organi in ustanove uporabljajo na narodnostno mesanem obmocju dvojezicne napise, pecate, zige, tiskovine in druge obrazce, v skladu z zakonom.

Zakonske zveze se na narodnostno mesanem obmocju sklepajo v slovenskem oziroma madzarskem jeziku, na zeljo mladoporocencev pa v obeh jezikih.

89 clen. Na narodnostno mesanem obmocju so napisne table z oznacbo krajev, ulic, razglasi, obvestila in opozorila ter drugi javni predpisi, dvojezicni. Dvojezicne napisne table morajo imeti na tem obmocju vsi obcinski in drzavni organi, podjetja, gospodarske organizacije, zasebniki, javni zavodi, drustva ter druge organizacije in skupnosti. Dvojezicni napisi morajo zagotoviti enakopraven videz

jeziku. Pri svojem delu so dolzni upostevati uradne osebne podatke in njihovo uporabo.

(2) Organi obcine, drzavni organi, javna podjetja in ustanove uporabljajo na narodnostno mesanem obmocju dvojezicne napise, zige, tiskovine in druge obrazce v skladu z zakonom.

(3) Zakonske zveze se na narodnostno mesanem obmocju sklepajo v slovenskem oziroma v madzarskem jeziku, na zeljo mladoporocencev pa v obeh jezikih.

67 clen. (l)Na narodnostno mesanem obmocju so napisne table z oznacbo krajev, ulic ter razglasi, obvestila, opozorila ter drugi javni napisi dvojezicni.

iНе можете найти то, что вам нужно? Попробуйте сервис подбора литературы.

(2) Dvojezicne napisne table morajo imeti na narodnostno mesanem obmocju vsi obcinski in drzavni organi, podjetja, gospodarske organizacije, zasebniki, javni zavodi, drustva ter druge organizacije in skupnosti.

(3) Dvojezicni napisi morajo

jeziku. Pri svojem delu so dolzni upostevati uradne osebne podatke in njihovo uporabo.

(2) Organi obcine, drzavni organi, javna podjetja in ustanove uporabljajo na narodnostno mesanem obmocju dvojezicne napise, zige, tiskovine in druge obrazce v skladu z zakonom.

(3) Zakonske zveze se na narodnostno mesanem obmocju sklepajo v slovenskem oziroma madzarskem jeziku, na zeljo mladoporocencev pa v obeh jezikih.

68 clen. (l)Nanarodnostno mesanem obmocju so napisne table z oznacbo krajev, ulic ter razglasi, obvestila, opozorila ter drugi javni napisi dvojezicni.

(2) Dvojezicne napisne table morajo imeti na narodnostno mesanem obmocju vsi obcinski in drzavni organi, podjetja gospodarske organizacije, zasebniki, javni zavodi, drustva ter druge organizacije in skupnosti.

(3) Dvojezicni napisi morajo

zagotoviti enakopraven zunanji videz uporabe obeh jezikov.

85 clen. Na narodnostno mesanem obmocju se zbori obcanov, javne manifestacije, zborovanja in vse ostale prireditve izvajajo v slovenskem in madzarskem jeziku.

Zaradi racionalnosti se lahko odlocijo, da se bodo dolocene prireditve ali manifestacije izvajali samo v enem jeziku.

86 clen. (1) Statut in drugi akti obcine se prevedejo v madzarski jezik in objavijo v slovenskem in madzarskem jeziku.

(2) Predstavnik madzarske narodnostne skupnosti ima pri svojem delu v obcinskem svetu in njegovih organih pravico do uporabe materinega jezika [26].

Dvojezicni napisi morajo zagotoviti enakopraven videz obeh jezikov.

72 clen. Na narodnostno mesanem obmocju se zbori obcanov, javne manifestacije, zborovanja in vse ostale prireditve izvajajo v slovenskem in madzarskem jeziku.

73 clen. Statut in drugi akti obcine se prevedejo v madzarski jezik in objavijo v slovenskem in madzarskem jeziku.

Predstavniki madzarske narodne skupnosti imajo pri svojem delu v obcinskem svetu in njegovih organih pravico do uporabe ma-terinega jezika [27]._________

obeh jezikov.

90 clen. Na narodnostno mesanem obmocju se zbori obcanov, javne manifestacije, zborovanja in vse ostale prireditve izvajajo v slovenskem in madzarskem jeziku.

91 clen. Statut in drugi akti obcine se prevedejo v madzarski jezik in objavijo v slovenskem in madzarskem jeziku.

Predstavniki madzarske narodne skupnosti imajo pri svojem delu v obcinskem svetu in njegovih organih pravico do uporabe materinega jezika [28]._________

zagotoviti enakopraven zunanji videz uporabe obeh jezikov.

68 clen. (l)Na narodnostno mesanem obmocju se zbori obcanov, javne manifestacije, zborovanja in vse ostale prireditve izvajajo v slovenskem in madzarskem jeziku.

Zaradi racionalnosti se lahko odlocijo, da bodo dolocene prireditve ali manifestacije izvajali samo v enem jeziku.

69 clen. (1) Statut in drugi akti obcine se prevedejo v madzarski jezik in objavijo v slovenskem in madzarskem jeziku.

(2) Predstavnik madzarske narodnostne skupnosti imajo pri svojem delu v obcinskem svetu in njegovih organih pravico do uporabe materinega jezika [291.

zagotoviti enakopraven zunanji videz uporabe obeh jezikov.

69 clen. Na narodnostno mesanem obmocju se zbori obcanov, javne manifestacije, zborovanja in vse ostale prireditve izvajajo v slovenskem in madzarskem jeziku.

Zaradi racionalnosti se lahko odlocijo, da se bodo dolocene prireditve ali manifestacije izvajali samo v enem jeziku.

70 clen. (1) Statut in drugi akti obcine se prevedejo v madzarski jezik in objavijo v slovenskem in madzarskem jeziku.

(2) Predstavnik madzarske narodnostne skupnosti ima pri svojem delu v obcinskem svetu in njegovih organih pravico do uporabe materinega jezika [30].

Staatsvertrag betreffend die Wiederherstellung eines unabhängigen und demokratischen Österreich

Artikel 7. Rechte der slowenischen und kroatischen Minderheiten.

1. Österreichische Staatsangehörige der slowenischen und .kroatischen Minderheiten in Kärnten, Burgenland und Steiermark genießen dieselben Rechte auf Grund gleicher Bedingungen wie alle anderen österreichischen Staatsangehörigen einschließlich des Rechtes auf ihre eigenen Organisationen, Versammlungen und Presse in ihrer eigenen Sprache.

2. Sie haben Anspruch auf Elementarunterricht in slowenischer oder kroatischer Sprache und auf eine verhältnismäßige Anzahl eigener Mittelschulen; in diesem Zusammenhang werden Schullehrpläne überprüft und eine Abteilung der Schulaufsichtsbehörde wird für slowenische und kroatische Schulen errichtet werden.

3. In den Verwaltungs- und Gerichtsbezirken Kärntens, des Burgenlandes und der Steiermark mit slowenischer, kroatischer oder gemischter Bevölkerung wird die slowenische oder kroatische Sprache zusätzlich zum Deutschen als Amtssprache zugelassen. In solchen Bezirken werden die Bezeichnungen und Aufschriften topographischer Natur sowohl in slowenischer oder kroatischer Sprache wie in Deutsch verfaßt.

4. Österreichische Staatsangehörige der slowenischen und kroatischen Minderheiten in Kärnten, Burgenland und Steiermark nehmen an den kulturellen, Verwaltungs- und Gerichtseinrichtungen in diesen Gebieten auf Grund gleicher Bedingungen wie andere österreichische Staatsangehörige teil.

5. Die Tätigkeit von Organisationen, die darauf abzielen, der kroatischen oder slowenischen Bevölkerung ihre Eigenschaft und ihre Rechte als Minderheit zu nehmen, ist zu verbieten [31].

Приложение 6

Государственный договор о восстановлении независимой и демократической Австрии

Статья 7. Права словенского и хорватского национальных меньшинств.

1. Австрийские граждане, принадлежащие к словенскому и хорватскому национальным меньшинствам в Каринтии, Бурген-ланде и Штирии, пользуются одинаковыми правами наравне со всеми другими австрийскими гражданами, включая право иметь собственные организации, собрания и печать на своем языке.

2. Они имеют право на начальное обучение на словенском или хорватском языках и на пропорциональное количество своих средних школ; в связи с этим будут пересмотрены программы в школах, а также будет образована инспекция по образованию для словенских и хорватских школ.

3. Официальным языком в административных и судебных округах Каринтии, Бургенланда и Штирии со словенским или хорватским или национально смешанным населением является, кроме немецкого языка, также и словенский или хорватский язык. В таких округах топографическая терминология и надписи должны быть как на немецком языке, так и на словенском или хорватском языках.

4. Австрийские граждане, принадлежащие к словенскому или хорватскому национальным меньшинствам в Каринтии, Бур-генланде и Штирии, участвуют в культурном, административном или судебном аппаратах на этих территориях наравне с другими австрийскими гражданами.

5. Запрещается деятельность организаций, имеющих целью денационализацию словенского и хорватского национальных меньшинств [32].

Приложение 7

§ 1. Die Verwendung der ungarischen Sprache als zusätzliche Amtssprache zur deutschen Sprache vor Behörden und Dienststellen, vor denen sie nach dieser Verordnung zugelassen ist, steht nur österreichischen Staatsbürgern und Staatsangehörigen einer Vertragspartei des Abkommens über den Europäischen Wirtschaftsraum zu.

§ 2. (1) Die ungarische Sprache ist zusätzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache vor den Gemeindebehörden und Gemeindedienststellen folgender Gemeinden zugelassen:

1. im politischen Bezirk Oberpullendorf: Operpullendorf;

2. im politischen Bezirk Oberwart: Oberwart, Rotenturm an der Pinka, Unterwart.

(2) Die ungarische Sprache ist zusätzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache vor denjenigen Gendarmerieposten zugelassen, deren örtlicher Wirkungsbereich sich ganz oder teilweise auf die in Abs. 1 genannten Gemeinden erstreckt.

§ 3. Die ungarische Sprache wird zusätzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache zugelassen vor den Bezirksgerichten und Bezirkshauptmannschaften Oberpullendorf und Oberwart [33].

Примечания

1 Например, в региональном законодательстве Сербии статуирование языков в законодательных документах муниципального уровня является достаточно распространённой практикой. Подробнее об этом см. в [5].

2 После провозглашения независимости Словения подтвердила положения договоров, заключённых Италией и Югославией, и взяла на себя обязательства по их исполнению [11].

3 Статус словенского языка в законодательстве Итальянской республики будет рассмотрен в статье второй.

Литература

1. Ustava Republike Slovenije // Uradni list Republike Slovenije. 1991. № 33. URL: http://www.uradni-list. si

2. Конституция Словении. URL: http://constitution.garant.ru

3. Zakon o javni rabi slovenscine // Uradni list Republike Slovenije. 2004. № 86. URL: http://www.uradni-list. si

4. Act on Public Usage of Slovenian Language. URL: http://www.ciemen.org

5. Катунин Д. А. Статус языков в современном сербском законодательстве как реализация языковой политики государства // Вестник Томского государственного университета. Философия. Социология. Политология. 2008. № 2 (3). С. 140-153. UrL: http://www.lib.tsu.ru

6. Statut Obcine Osilnica // Uradni list Republike Slovenije. 1995. № 25. URL: http://www.uradni-list. si

7. Statut obcine Ajdovscina // Uradno glasilo obcin. 1999. № 7. URL: http://www.ajdovscina.si

8. Statut Obcine Ljutomer // Uradni list Republike Slovenije. 1999. № 62. URL: http://www.uradni-list. si

9. Statut Obcine Ljutomer // Uradni list Republike Slovenije. 1995. № 41. URL: http://www.uradni-list. si

10. Zakon o o ratifikaciji Evropske listine o regionalnih ali manjsinskih jezikih // Uradni list Republike Slovenije. 2000. № 69. URL: http://www.uradni-list.si

11. Constitution of the Free Territory of Trieste. URL: http://triesteriviera.tripod.com

12. Akt o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje SFR Jugoslavije z R Italijo // Uradni list Republike Slovenije. 1992. № 40. URL: http://www.uradni-list.si

13. Statut Obcine Izola // Uradne objave Obcine Izola. 1999. № 15. URL: http://www.izola. si

14. Statuto del comune di Isola // Bolletino ufficiale del Comune di Isola. 1999. № 15. URL: http://www.izola. si

15. Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic madzarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjsine v Republiki Madzarski // Uradni list Republike Slovenije. 1993. № б. URL: http://www.uradni-list.si

16. List of declarations made with respect to treaty № 148. URL: http://conventions.coe.int 1Т. Европейская хартия региональных языков или языков меньшинств. URL:

http://www1.umn.edu

18. Trattato di pace fra l'Italia e le Potenze Alleate ed Associate. URL: http://it.wikisource.org

19. Мирный Договор с Италией. URL: http://www.lostart.ru

20. Memorandum d'intesa fra i Governi d'Italia, del Regno Unito, degli Stati Uniti e di Jugoslavia, concernente il Territorio Libero di Trieste. URL: http://it.wikisource.org

21. Memorandum of understanding between the Governments of Italy the United Kingdom, the United States and Yugoslavia regarding the Free Territory of Trieste. URL: http://untreaty.un.org

22. Statut Mestne obcine Koper // Uradne objave. 2000. № 40. URL: http://www.koper.si

23. Lo Statuto del Comune Citta' di Capodistria // Bolletino ufficiale. 2000. № 40. URL: http://www.koper.si

24. Statut Obcine Piran // Uradne objave Primorske novice. 1999. № 10. URL: http://ls.lex-localis.info

25. Statuto del Comune di Pirano // Pubblicazioni ufficiali delle Primorske novice. 1999.

№ 10. URL: http://www.ciemen.org

26. Statut Obcine Dobrovnik // Uradni list Republike Slovenije. 2007. № 35. URL: http://www.uradni-list. si

27. Statut Obcine Lendava // Uradni list Republike Slovenije. 1999. № 2б. URL: http://www.uradni-list. si

28. Statut Obcine Moravske Toplice // Uradni list Republike Slovenije. 1999. № 11. URL: http://www.uradni-list. si

29. Statut Obcine Hodos // Uradni list Republike Slovenije. 200б. № 13б. URL: http://www.uradni-list. si

30. Statut Obcine Salovci // Uradni list Republike Slovenije. 200б. № 38б. URL: http://www.uradni-list. si

31. Staatsvertrag betreffend die Wiederherstellung eines unabhängigen und demokratischen Österreich. URL: http://www.verfassungen.de

32. Государственный договор о восстановлении независимой и демократической Австрии. URL: http://lostart.rosculture.ru

33. Verordnung der Bundesregierung über die Bestimmung der Gerichte, Verwaltungsbehörden und sonstigen Dienststellen, vor denen die ungarische Sprache zusätzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache zugelassen wird (Amtssprachenverordnung-Ungarisch) // Bundesgesetzblatt. 20 июля 2000. URL: http://www.bka.gv.at

THE STATUS OF THE LANGUAGES IN MODERN LEGISLATION OF SLOVENIA AND THE SLOVENIAN LANGUAGE IN THE ACTS OF LAW OF THE NEIGHBORING STATES. ARTICLE ONE.

Katunin D.A.

Summary. A typology of the role and the status of languages in Slovenia’s acts of legislature is made. The language of the Constitution and laws of the country, of the statutes of municipalities and international agreements is analysed. The neighboring states’ analogous acts of law that determine the Slovenian national minority’s rights to use their native language in these countries are considered.

Key words: official language, national minorities, language rights.

i Надоели баннеры? Вы всегда можете отключить рекламу.